Državna sekretarka je zbranim pojasnila, da se zavedamo, da je kriza ustavila marsikatero investicijo in zamaknila prenekateri plan, a je obenem vendarle ponudila tudi določene priložnosti. V odzivu na gospodarsko krizo je Evropska unija namenila obsežna sredstva in ponudila jasno zastavljeno vizijo nadaljnjega razvoja. Digitalni in zeleni prehod držav članic ter Unije kot celote je izjemnega pomena za našo skupno prihodnost. Poudarila je: »Gradbeništvo je področje, kjer lahko, moramo in tudi bomo storili veliko, da bomo uspešno zasledovali te cilje, saj predstavljajo osnovo za kvaliteto življenja v prihodnosti.«

Nadaljevala je s predstavitvijo priložnosti za vlaganja v okviru cilja zelenega prehoda, ki je najobsežnejše razvojno področje v okviru sklada za okrevanje in odpornost. V okviru tega cilja, ki je v kontekstu gradbeništva in okolja najbolj aktualen, se predvidevajo gradbena in investicijska dela s področja energetike ter komunalnega urejanja. Pomemben del sredstev je namenjen tudi izboljšanju energetske učinkovitosti stavb v javnem sektorju, s čimer želimo zagotoviti, da bo javni sektor igral vodilno vlogo pri dvigu kakovosti projektov energetske prenove.

Obrazložila je, da bodo finančna sredstva namenjena tudi ukrepom za izboljšanje upravljanja z energijo. Poleg vlaganj v investicije bodo sredstva namenjena za razvoj energetskega pogodbeništva, kar bo prispevalo k dvigu usposobljenosti in širitvi instrumenta tudi na stanovanjski sektor. Svoj nagovor je državna sekretarka zaključila z mislijo: »Finančna sredstva iz evropskih virov prinašajo torej številne priložnosti za nadaljnji razvoj in povečanje obsega projektov na področju gradbeništva, tudi v povezavi z upravljanjem prostora in še posebej varstva okolja.«