Sodelujoči so v razpravi ugotovili, da v večini držav članic cepljenje poteka uspešno, v nekaterih pa bi bilo treba precepljenost izboljšati. V drugem in tretjem četrtletju letošnjega leta je bila v EU zabeležena močna gospodarska rast. Upada tudi stopnja nezaposlenosti. Podatki kažejo, da se približujemo ravnem pred krizo. Pojavljajo pa se motnje v dobavnih verigah in sunkovita gibanja cen energije, kar vpliva na stopnjo inflacije.

Udeleženci so se strinjali, da se je okrevanje že začelo, treba pa bo pozorno spremljati nestabilno okolje, tveganja, povezana s pandemijo, ki ostajajo prisotna, in neenakosti pri okrevanju, do katerih prihaja. Pomembno vlogo v procesu okrevanja bodo imeli načrti za okrevanje in odpornost. Do zdaj je bilo sprejetih 22 načrtov, 17 držav članic pa je že prejelo predplačilo, ki ga lahko zahtevajo.

Načrti vseh držav članic vsebujejo tudi digitalno komponento, ki ji je namenjenih 20 % sredstev načrta. Vlaganje teh sredstev v digitalno transformacijo, boljšo povezljivost, digitalna znanja, napredne tehnologije, raziskave in inovacije bo pomembno prispevalo k celotni preobrazbi gospodarstev in družbe. Zato so udeleženci razpravljali tudi o posledicah digitalnega prehoda in njegovem vplivu na delavce in podjetja. V dialogu je bilo omenjeno, da Evropa pri digitalizaciji zaostaja za Azijo in ZDA. Načrti za okrevanje bodo pri napredku pomagali, potrebne pa bodo tudi dodatne naložbe in reforme.

"V Evropi je še veliko prostora za izboljšanje digitalizacije, ki ima potencial, da okrepi produktivnost in zagotovi rast v prihodnje. Ampak zagotoviti moramo, da bo digitalni prehod vključujoč. Delavcem mora biti omogočeno pridobivanje in nadgrajevanje znanj. Tisti, ki potrebujejo več podpore, jo morajo dobiti. Ustrezno izobražen kader bo ključen za uspešno izvajanje digitalnega prehoda, pri zagotavljanju tega pa bo pomembno tudi sodelovanje z vsemi zainteresiranimi deležniki," je na dialogu poudaril minister Šircelj.

Udeleženci so izpostavili priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija, predvsem vpliv digitalne preobrazbe na povečanje produktivnosti in konkurenčnosti. Ob priložnostih pa bo treba preprečiti tveganja, ki bi jih lahko povzročil digitalni prehod.

Digitalna preobrazba bo še posebej vplivala na tiste, ki jim primanjkuje digitalnih znanj, saj bo vplivala na premeščanje delovnih mest. Zato bo ključno, da se zagotovijo izobraževanja za pridobivanje novih spretnosti in nadgrajevanje znanj, pri čemer bo pomembno sodelovanje s socialnimi partnerji.