Ministri so srečanje začeli z razpravo o svežnju zakonodajnih predlogov za izvajanje mednarodnih bančnih standardov v EU, gre za tako imenovani Basel III. Poleg tega bodo predlagana pravila od bank zahtevala prepoznavanje, objavljanje in upravljanje podnebnih in socialnih tveganj ter tveganj, povezanih z upravljanjem. S paketom bodo nadzorniki dobili več pooblastil za preverjanje legitimnosti bančnih transakcij in upraviteljev bank. Predlagana so enotna pravila za podružnice bank iz držav zunaj EU. Pomembno je, da bodo spremembe, ki jih prinaša paket, pozitivno vplivale na odpornost bančnega sistema v EU, hkrati pa bodo zagotovile, da bodo banke s financiranjem še naprej podpirale gospodarstvo.

Na današnjem zasedanju Sveta ECOFIN je potekala prva izmenjava mnenj o prihodnosti fiskalne politike v EU po tem, ko je Evropska komisija oktobra objavila sporočilo Gospodarstvo EU po COVID-19: posledice za ekonomsko upravljanje. Zdaj so okoliščine drugačne kot februarja 2020, ko je Komisija začela razpravo o tem, kaj je treba upoštevati pri tem upravljanju. Treba je zagotoviti nadaljnje smernice v luči spremenjenih okoliščin, ki jih je povzročila pandemija. V razpravi se je pokazal interes za nadaljnje razprave v smeri večje preprostosti in preglednosti fiskalnih pravil ter zagotavljanja ugodnih pogojev za nadaljnji napredek pri okrevanju.

"Naš trud za spodbujanje okrevanja se obrestuje. Odziv držav članic EU na krizo kaže dobre rezultate. Zdaj je čas, da pogled usmerimo naprej in začnemo razpravljati o prihodnosti ekonomskega upravljanja. Danes smo opravili začetno izmenjavo mnenj o prihodnosti fiskalne politike. Z razpravami bomo nadaljevali in tako poskusili najti skupne rešitve," je povedal minister Šircelj.

Znaki okrevanja v Evropski uniji so dobri in rezultati usmerjenih ukrepov so vidni. Sprejetih je že 22 načrtov za okrevanje, 17 držav članic je že prejelo predplačilo, ki ga države lahko zahtevajo. Z nadaljnjim izvajanjem reform in investicij prehajamo v novo fazo. Evropska komisija pričakuje, da bo kmalu prejela zahteve za prva izplačila. To pomeni, da države članice sledijo ciljem, ki so si jih zadale v svojih načrtih. V luči okrevanja so ministri razpravljali tudi o instrumentu NextGenerationEU. Evropska komisija se je prvič zadolžila na trgih, kar je zgodovinski trenutek. Komisija je izdala tudi zelene obveznice v vrednosti 12 milijard evrov, kar potrjuje zavezanost Evropske unije zeleni agendi.

Sodelujoči na zasedanju so izmenjali tudi mnenja o cenah energentov in posledicah dviga cen. Razpravljali so o ukrepih, ki jih je za blaženje posledic dviga cen predlagala Evropska komisija. Nekatere države so ukrepe, kot so znižanja davkov, socialne dajatve in nadomestila, že uvedle, druge o njih še razmišljajo. Ukrepi so osredotočeni predvsem na ranljiva gospodinjstva in podjetja, da olajšajo takojšnje posledice. Prisotni so se strinjali z Evropsko centralno banko, da je dvig cen začasen. Kljub temu pa je treba pozorno spremljati spremembe cen energentov in posledično inflacijo. Razprava je pokazala tudi podporo zelenemu prehodu, ki je priložnost, in ne ovira.  

Ministri so na današnjem zasedanju potrdili tudi sklepe o prihodnosti evropskega semestra s poudarkom na izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost ter sklepe o statistiki EU.