Predsednik Bush potrdil sodelovanje ZDA pri sankcijah proti Jugoslaviji

Združene države Amerike so podprle gospodarske sankcije, ki jih je pred dnevi uvedla Evropska skupnost proti Jugoslaviji zaradi nadaljevanja spopadov. Predsednik Bush je tudi napovedal, da bodo ZDA pred Varnostnim svetom OZN podprle predlog o naftnem embargu. Evropska skupnost in ZDA so sprejele posebno stališče do dogajanja v vzhodni Evropi in tudi Jugoslaviji.

Bush je v svojem govoru na delovnem kosilu, ki ga je v živo prenašala nizozemska televizija, poudaril, da je to čas, da vzhodnoevropske države krenejo v odločno demokratizacijo svojega življenja, k čemur je dodal, da je kolaps komunizma vendarle marsikje na površje naplavil ne samo koristni, ampak tudi razdiralni nacionalizem.

Rimska deklaracija korak naprej za Slovenijo

Predsednik vlade Lojze Peterle je po sestanku gospodarskega dela vlade in zunanjega ministrstva poročal, da pri Rimski deklaraciji sicer res gre za sankcije proti Jugoslaviji, vendar jih Slovenija razume kot selektivne, saj so za kooperativne udeleženke haaške konference predvideni kompenzacijski ukrepi.

Poudaril je tudi pomembnost dejavnega sodelovanja z Evropsko skupnostjo in njenimi institucijami, da se zagotovijo ustrezna podpora ter ukrepi za kooperativne udeleženke konference. Napovedal je tudi, da če bo potrebno, bo Slovenija povečala ekipo predstavnikov v Bruslju in dejal: »Zdaj vidimo možnost, da Slovenija kot subjekt vzpostavi normalne odnose z Evropsko skupnostjo. Približuje pa se čas, ko bomo morali še bolj intenzivno delati na projektu pridruževanja ES.«

Zunanje ministrstvo je poudarilo tudi gospodarski element, saj se delež Slovenije v trgovinski menjavi z Evropsko skupnostjo povečeval. Tako je bil delež slovenskega izvoza v jugoslovanskem izvoza blizu 70 odstotkov, medtem ko je bil v prejšnjih letih celo pod 60 odstotki.

Podražitev hrane nad pričakovanji

Skok cen je bil sicer pričakovan, vendar so cene hrane presegle pričakovanja. Po statističnih podatkih se je hrana samo v mesecu oktobru podražila za 26,5 odstotka. Pri čemer gre pri tem podatku za povprečje, kar pomeni, da so se nekateri produkti, predvsem meso, podražili celo za 80 do 100 odstotkov.

Pridelava hrane v Sloveniji je bila dražja, normalni trgovski tokovi z nekdanjimi republikami pa so močno moteni ali prekinjeni. Na Hrvaškem je bil zaradi vojnih razmer celo prepovedan izvoz osnovnih surovin. K skoku cen je prispevala tudi cena energentov, ki se je prav tako zvišala. Samooskrba je tako postala še ena pomembna tema za našo mlado državo.

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

• Delo, 9. in 11. 11. 1991.
• Večer, 9. in 11. 10. 1991.
• Furlan, Boštjan, Peterle, Ožbej, Balažic, Marko. Slovenija in pika!. Ljubljana, 2016.
• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992, (3., dopolnjena izdaja). Ljubljana, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30