Sankcije tudi zoper Slovenijo

Skupina 24 gospodarsko najmočnejših držav (članice Evropske skupnosti, Efte in drugih) je potrdila v Rimu sprejete gospodarske sankcije proti Jugoslaviji. Zunanji ministri ES so se dogovorili, da se bodo o politiki do posameznih republik pogovarjali šele na srečanju 2. decembra, kar pomeni, da so bile sankcije dotlej uperjene proti vsem enako.

Čeprav je evropska dvanajsterica napovedovala, da bo poskbela za kompenzacijske ukrepe v prid t. i. »kooperativnim republikam«, je bruseljska administracija obljubljeno uresničevala zelo počasi. Slovensko gospodarstvo je občutilo prve neugodne posledice. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je ob tem zapisal: »Telefoniral sem na vse konce, vsi so obljubili pomoč, vendar je trgovina začela zastajati. Nemci so nam naprimer obljubili, da nam bodo carine vrnili; prav po pikolovsko pa so se sankcij – tudi zoper Slovenijo – držali Angleži.«

Priznanju Slovenije se ne bo mogoče izogniti

Slovenski predsednik Milan Kučan je pisal predsedujočemu evropske mirovne konference lordu Carringtonu in mu predlagal sklic haaške konference, na kateri bi obravnavali zlasti mednarodno priznanje republik, ki so nastale na območju razpadle Jugoslavije. Priznanju je bila najbolj naklonjena Nemčija; na današnji dan se je v krogih okrog nemške vlade razširila vest, da je priznanje Slovenije in Hrvaške načrtovano že v začetku naslednjega meseca. Zunanji minister Hans-Dietrich Genscher je povabil slovenskega in hrvaškega predsednika na pogovore v Bonn, ministrske kolege dvanajterice pa je pozval k takojšnjemu sklicu varnostnega sveta OZN, kar so tudi naredili. V imenu zveznega predsedstva se je na OZN obrnil tudi nelegitimni predsednik SFRJ dr. Branko Kostić in zaprosil za posredovanje modrih čelad na Hrvaškem.

Lord Carrington je zaradi takšnega razvoja dogodkov pozno zvečer sporočil, da bo naslednji dan odpotoval v Jugoslavijo in tam preveril realnost zahtev za posredovanje enot OZN. Ob tem je bilo vedno bolj jasno, da njegov načrt ohranitve politične povezave na nemirnem Balkanu ne bo uspel. Izjavil je, da se neodvisnosti Slovenije in Hrvaške verjetno »ne bo mogoče izogniti«. (Stojan Žitko, Ukrepi začeli veljati, Delo, 13. 11. 1991)

Mednarodni ugled Slovenije raste

Slovenska delegacija je pod vodstvom predsednika vlade Lojzeta Peterleta in zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla obiskala Finsko. Zunanjemu ministru Vägrynenu so predstavili razmere v Sloveniji in se pogovarjali o sodelovanju Slovenije v Evropskem združenju za prosto trgovino (EFTA), nato pa se srečali s predstavniki finskega parlamenta in jim predstavili odnose med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik vlade Lojze Peterle se je v Helsinkih srečal tudi s predsednikom družbe Nokia, ki mu je predstavil njihov koncern.

Po koncu obiska na Finskem je slovenska delegacija odpotovala na Švedsko. Rupel je zapisal, da so bile razmere ob tem potovanju povsem drugačne kot na prejšnjih, saj so Slovenijo začeli v tujini resno obravnavati kot samostojno državo.

Usodna lastninska zakonodaja

Demokratska stranka je tega dne pripravila sestanek zagovornikov različnih predlogov zakona o lastninjenju, ki je že nekajkrat sprl Demosove politike. Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik je krivdo za zadnji neuspešni sestanek pripisal prav neizoblikovanemu stališču Demokratske stranke glede lastninske problematike in poudaril, da ima Demosova koalicija smisel tako dolgo, dokler ohranja večino v parlamentu. Odločitev omenjene stranke glede podpore lastninski zakonodaji je bila torej ključna za prihodnost politične povezave, ki je sprožila demokratizacijo in izpeljala osamosvojitev.    

Avtor: mag. Jurij P. Emeršič

Viri in literatura:

• Večer, 13. 11. 1991.
• Delo, 13. 11. 1991.
• Slovenec, 13. 11. 1991.
• Rupel, Dimitrij. Skrivnost države, Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30