Vlada izdala Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 spreminja Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-tako, da:

• pogoja PCT ni treba izpolnjevati uporabnikom storitev uresničevanja individualne verske duhovne oskrbe, obenem pa je odpravljena izjema za verske uslužbence, da jim pri opravljanju individualne duhovne oskrbe ni treba uporabljati zaščitne maske,
• določa obvezno izdajo potrdila v primeru presejalnega testiranja s testom HAG,
• določi pogoje za samotestiranje za učence, dijake ter otroke in mladostnike, ki so vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov, pri čemer določi, kdaj se samotestiranje opravi v šoli in kdaj v domačem okolju, soglasje staršev za samotestiranje učencev ter šolanje učencev v osnovni šoli na daljavo,
• popravi napačno sklicevanje v drugem stavku tretjega odstavka 8. člena,
• za učence, dijake, otroke in mladostnike v zavodih za vzgojo in izobraževanje oziroma učence, ki so vključeni v posebne programe, ter za študente oziroma udeležence izobraževanja odraslih opravljen test HAG za samotestiranje, ki ga opravijo zaradi izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa oziroma študija, šteje za izpolnjen pogoj PCT za udeležbo v obšolskih dejavnostih, 
• razširja vrsto oseb pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki lahko napotijo osebo na testiranje s testom PCR s tem, da se upošteva predpis, ki ureja mikrobiološke raziskave,
• določa obvezno upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede prezračevanja prostorov,
• določa odgovorno osebo, ki je odgovorna za preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT v trgovskih centrih in na novo določa pogoje izvajanja sejemske in kongresne dejavnosti,
• spreminja pogoje za izvajanje javnih kulturnih prireditev.

Odlok prav tako določa, da učenci osnovne šole in dijaki z izvajanjem testiranja s testi HAG za samotestiranje v vzgojno-izobraževalnih zavodih pričnejo z 17. novembrom 2021. Do takrat se samotestiranje izvaja v domačem okolju.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada sprejela mnenje o predlogu sprememb Zakona o rudarstvu 

Vlada je sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu.Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano ga. Nataša Sukič je dne 27. 10. 2021 Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo in sprejem predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu.

Kot izhaja iz gradiva, se skupina poslank in poslancev Državnega zbora zavzema za prepoved pridobivanja ogljikovodikov z metodo frackinga na način, da se onemogoči pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemične primesi. S tem se zasleduje tudi cilj zagotavljanja zdravega in čistega življenjskega okolja, ohranjanje narave in cilj uresničevanje Pariškega podnebnega sporazuma o ohranjanju rasti globalnega segrevanja pod 1,5 stopinjama Celzija. Za dosego teh ciljev predlagatelji predlagajo dopolnitev 6. člena Zakona o rudarstvu, in sicer naj se doda nov tretji odstavek, s katerim predlagajo, da ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemičnih primesi pod tlakom. Prav tako v prehodnih in končnih določbah predlagajo, da se veljavna dovoljenja za raziskovanje in rudarski koncesijski akti ter vloge za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov uskladijo z določbami dopolnjenega zakona v treh mesecih po uveljavitvi spremembe zakona.

Vlada meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru Republike Slovenije. Predlog zakona določa, da ni mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemičnih primesi pod tlakom. Predlagano besedilo ni ustrezno, saj dopušča vbrizgavanje vseh ostalih medijev. 

Zakonodaja na tem področju se med članicami EU razlikuje in je prilagojena naravnim resursom posamezne članice, metodam pridobivanja in poznavanju tehnologije pridobivanje, katere so se v posamezni članici že v preteklosti uporabljale ter geostrateškim in političnim interesom posamezne članice. V večini držav EU je tako z zakonodajo regulirano obsežno hidravlično lomljenje za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov iz skrilavca.
Predlog zakona tudi določa, da je potrebno z določbami novele uskladiti veljavna dovoljenja za raziskovanje in rudarske koncesijske akte ter vloge za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov. Seveda je mogoče spreminjati koncesijske akte ampak le v določenih primerih, in sicer če so izpolnjeni pogoji, ki so določeni z ustavo (npr. upoštevajoč načelo zaupanja v pravo, ki izhaja iz načela pravne države). Menimo, da ta pogoj ni izpolnjen. 

Vlada ocenjuje, da bi se v primeru sprejema predlaganih zakonskih sprememb poseglo v upravičena pričakovanja koncesionarjev, ki temeljijo na njihovih pravnomočnih odločbah. Tak poseg bi bil dopusten samo pod pogoji, ki so določeni v ustavi in izhajajo iz odločb ustavnega sodišča. Tak poseg je namreč lahko sporen zaradi varstva načela zaupanja v pravo, ki izhaja iz načela pravne države iz 2. člena ustave. Pri obravnavi predlaganih zakonskih sprememb je tako temeljno vprašanje, čemu je treba dati prednost: javnemu interesu (če oz. kolikor bi ga država uspela izkazati) ali zaupanju prizadetih upravičencev v pravo. V tem okviru pa bi bilo potrebno odgovoriti tudi na vprašanje ali so bile take spremembe za koncesionarje relativno predvidljive, torej ali so prizadeti posamezniki takšno spremembo lahko vnaprej pričakovali, kakšna sta teža spremembe in pomen obstoječega pravnega položaja za naslovnike te določbe ter kakšna sta teža in pomen javnega interesa. Predlog zakona ne vsebuje zadostne utemeljitve posega v upravičena pričakovanja z vseh navedenih vidikov (sicer se v obrazložitvi člena navaja, da gre za sorazmeren ukrep in katere (ustavne) vrednote se z ukrepom zasleduje), a ocenjujemo, da utemeljitev ne upošteva vseh navedenih vidikov in zato ni zadostna.

Besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice. Prepoved hidravličnega lomljena bi se morala jasneje določiti. Zato vlada meni, da ni smiselno, da se posega v pridobljene pravice, saj edina koncesija za pridobivanje nafte in zemeljskega plina poteče 28. maja 2022, pri čemer pa brez pridobljenega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja hidravlično lomljenje do takrat ne bo izvedeno. 

Takšne posege v okolje omejuje že okoljska zakonodaja. Pred začetkom izvajanja takšnega posega je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Za določene vrste posegov v okolje je namreč zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna. Za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Za drugo raziskovanje in pridobivanje ogljikovodikov oziroma nafte in zemeljskega plina pa uredba določa, da je potrebno izvesti predhodni postopek, v katerem se glede na lastnosti posega oceni, ali je potrebna tudi presoja vplivov na okolje ali ne. 

Vlada predloga zakona ne podpira. 

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada soglaša s predlogom amandmaja k spremembam zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije

Vlada soglaša s predlogom amandmaja k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. 

S predlaganim gradivom se sledi določbam Poslovnika Vlade Republike Slovenije, iz katerih izhaja, da v primerih, kadar vlada določi besedilo predloga akta, ki ga sprejema Državni zbor, in mu ga pošlje v obravnavo, lahko ministrstvo na vloženo besedilo predlaga vložitev amandmajev le ob soglasju vlade.

Amandma določa, da se na koncu novega sedmega odstavka 18. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Center za podpore mora voditi ločene računovodske obračune in evidence o sredstvih za izvajanje nalog iz tega odstavka in uporabi teh sredstev za posamezne naloge.«.

Amandma je pripravljen na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. V členu se dodatno določa obveznost ločenih računovodskih obračunov in evidenc o sredstvih za izvajanje nalog iz tega odstavka (to so naloge s področja spodbujanja energetske učinkovitosti, alternativnih goriv ali zmanjševanja emisij v prometu) in uporabi teh sredstev za posamezne od omenjenih nalog (npr. višina razpisanih sredstev po posameznem razpisu ipd.).

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada o soglasju k amandmajem k Predlogu Zakona o spremembah Zakona o državni upravi

Vlada Republike Slovenije soglaša s predlogom amandmajev k Predlogu Zakona o spremembah Zakona o državni upravi.

Gre za amandmaje k členom predloga Zakona o spremembah Zakona o državni upravi, ki so predlagani v zvezi z organizacijo Službe Republike Slovenije za digitalno preobrazbo in na podlagi mnenja Zakonodajno pravne službe Državnega zbora.

S tem predlogom zakona se prenaša pristojnost na službo Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije.

Predlagana sprememba v celoti upošteva novo organizacijo dela na način, da se naloge nadzora informacijske družbe ne bo opravljalo v dveh različnih organih, temveč se bo vse naloge inšpekcijske službe, ki nadzoruje vsebine informacijske družbe, opravljalo v okviru inšpekcije za informacijsko družbo, ki je organizirana v organu v sestavi ministrstva, pristojnega za javno upravo.

Zaradi prehoda delovnega področja elektronskih komunikacij iz ministrstva, pristojnega za javno upravo, v službo Vlade Republike Slovenije, pristojno za elektronske komunikacije, nov člen dodatno posega v Zakon o kritični infrastrukturi, ki določa nosilce sektorjev kritične infrastrukture. V skladu s predlogom so nosilci posamezna ministrstva, odgovorna za delovna področja, na katera spada kritična infrastruktura in službe Vlade Republike Slovenije, ki so odgovorne za delovna področja, na katera spada kritična infrastruktura v povezavi s pojmom »sektorji kritične infrastrukture« ter Banka Slovenije.

Novi podzakonski predpisi začnejo veljati šele z njihovo uveljavitvijo, uskladitev podzakonskih predpisov s spremenjenimi določbami zakonov v treh mesecih od uveljavitve tega zakona pa je zapovedana že v prvem odstavku 12. člena predloga zakona.

Vir: Ministrstvo za javno upravo