Že pred delovnim posvetom Vlade v Rokodelskem centru Ribnica se je ministrica sestala z županom občine Loški Potok Ivanom Benčino. Prikazal ji je stvarnost občine, ki meji na Gorski Kotar, del Hrvaške, kjer že stoletja živi slovenska avtohtona manjšina ter predstavil nekaj projektov, ki so še posebej usmerjeni v čezmejno sodelovanje. Ponosni so tudi na ameriškega Slovenca in častnega občana Ronalda Šego. Bil je prvi astronavt slovenskega rodu v vesolju, njegove korenine pa segajo prav v njihove kraje. Ministrica je izrazila zadovoljstvo, da je prišlo do današnjega srečanja ter jim z veseljem predstavila projekt nastajajoče Vzorčno turistično - izobraževalne kmetije Gorski Kotar. Strinjali so se, da to bodoče slovensko središče v Prezidu ponuja lepe priložnosti za še dodatno okrepitev sodelovanja med Slovenci na obeh straneh meje.

Pot je ministrico v nadaljevanju vodila v Knežjo vas pri Dobrniču, kjer se je leta 1797 rodil slovenski misijonar in škof Friderik Irenej Baraga. Ministrico sta v hiši, kjer sta urejeni dve spominski sobi v spomin tega velikega rojaka, sprejela župan občine Trebnje Alojzij Kastelic, predsednik Kulturnega društva Trebnje Marjan Zupančič s sodelavci ter trebanjski poslanec Blaž Pavlin. Ministrici so predstavili projekte, s katerimi ohranjajo spomin na tega izjemnega rojaka, ki je svoje življenje posvetil severnoameriškim Indijancem. Tradicionalno že organizirajo Baragove dneve, na katere povabijo številne eminentne goste, vsako leto 29. julija praznujejo tudi Baragov dan. Pripravili so tudi razstavo o Baragovem življenju, vpeto v čipko, zbornik črtic o Baragi, misijonar pa je dobil tudi svojo sladico, Baragovo rezino z detajlom čipke. Ministrica jih je spodbudila, da razmislijo še o povezovanju z našimi rojaki, ki živijo na drugi strani oceana. Spodbudila jih je k razmisleku o morebitnem pobratenju z mestom Marquette v ZDA, kjer je misijonar deloval in ga je tudi močno zaznamoval. Predlagala jim je, da se povežejo s slovensko skupnostjo v Indianapolisu. Tam so nedavno zaprli slovensko cerkev Svete trojice. V njej je sedaj vzpostavljen center za najrevnejše in brezdomce, vodstvo tega centra pa je z naklonjenostjo sprejelo pobudo ministrice ob njenem obisku septembra, da se slovenska podoba centra ohranja prek podobe in lika škofa Barage.

V nadaljevanju je ministrica obiskala Galerijo Kambič, ki deluje v okviru Belokranjskega muzeja Metlika, kjer jo je sprejela direktorica Andreja Brancelj Bednaršek. Muzej, ki letos beleži že 70 let delovanja, se je v tem obdobju razvil v pomembno kulturno ustanovo z obsežno stalno razstavo, bogatim arhivom, s polnimi depoji in knjižnico. V preteklosti so se povezovali z muzejem v Karlovcu, danes pa je sodelovanje utečeno predvsem z muzejem v Zagrebu. Ministrica jih je spodbudila, da se morda povežejo še s slovensko skupnostjo, ki živi na drugi strani meje, na Hrvaškem. Ker pa je bila Bela Krajina v preteklosti ena tistih področij, kjer je bilo izseljevanje še posebej številčno, bi bilo morda smiselno razmisliti tudi o zbirki, ki bi orisala ta aspekt belokranjske zgodovine.

Pred zaključno tribuno v Novem mestu, se je ministrica ustavila še v Knjižnici Mirana Jarca Novo Mesto. Sprejel jo je direktor Luka Blažič s sodelavci. Na kratko so ministrico popeljali po knjižnici ter ji med drugim pokazali eno od zanimivosti knjižnice - pri njih si je namreč mogoča tudi izposoditi tudi semena. Sledil je pogovor, kjer so ministrici predstavili izredno uspešno sodelovanje z Gradsko knjižnico »Ivan Goran Kovačić« v Karlovcu. Novomeška knjižnica zagotavlja slovensko knjižno gradivo, ki je nato na voljo našim rojakom, ki živijo na Hrvaškem. Zagotavljajo tudi redne mesečne obiske potujoče knjižnice, dostop do slovenske knjige pa je mogoč tudi prek portala Biblos. Bralna kultura, knjižnična vzgoja in informacijsko opismenjevanje se za Slovence v zamejstvu izvaja tudi skozi številne projekte, kot so Delavnice Lego zgodb, Knjižne POPslastice, Slovenski dnevi v Karlovcu, »Celinke« - pravljični večeri za odrasle in mladino, strokovno posvetovanje in mnogi drugi. Predstavili so tudi projekt Knjigotapljenje, ki ga izvajajo skupaj z Društvo knjižničarjev Dolenjske, dopolnilnim poukom slovenščine na Dunaju, Slovenskim inštitutom na Dunaju, Kulturnim centrom Korotan in Slovensko iniciativo Dunaj, ki je bila pobudnica projekta. Namen projekta je širiti prepoznavnost slovenske kulture in kulturnih ustanov, ohranjanje slovenskega jezika, ter promocija novomeške ustvarjalnosti in kulturne dediščine. Ministrica se jim je zahvalila za njihovo bogato dejavnost in za posebno skrb, ki jo namenjajo našim rojakom v zamejstvu in po svetu.