Razvitost e-uprave v Sloveniji v evropskem povprečju
S pomočjo tovrstnih analiz lahko države ugotovijo, kako kvalitetne so njihove storitve za prebivalce in podjetja, v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Države si lahko z ugotovitvami pomagajo pri načrtovanju aktivnosti, virov, ovrednotenju učinkov različnih razvojnih projektov in načrtovanju ukrepov. Prav tako tovrstne analize omogočajo izmenjavo dobrih praks, znanja in izkušenj med državami ter bolj enotne in kvalitetne storitve javne uprave, ki izboljšujejo življenja državljanov in povečujejo konkurenčnost gospodarstva.
Sklop življenjskih dogodkov je večinoma enak kot v letih 2018 in 2016 (glede na prejšnje meritve so življenjski dogodki poenostavljeni in zmanjšano je število vsebovanih storitev):
- Ustanovitev podjetja - evem.gov.si, eugo.gov.si, gov.si, investslovenia.spiritslovenia.eu, sloveniapartner.eu;
- Kariera - ess.gov.si, poiscidelo.si, gov.si, zpiz.si, zzzs.si, e-uprava.gov.si, nijz.si;
- Študij - portal.evs.gov.si, uni-lj.si, um.si, upr.si, ung.si, emuni.si, euprava.gov.si, isic.si, srips-rs.si, zakonodaja.com;
- Družinsko življenje (rojstvo, poroka/ločitev, smrt svojca, potni list, izpisek o rojstvu, evropska kartica zdravstvenega zavarovanja) - euprava.gov.si, zpiz.si, zzzs.si.
Metodologija zajema štiri ključne dimenzije - naravnanost na uporabnika (razpoložljivost, uporabnost), transparentnost (storitve, osebni podatki, organizacije), mobilnost (čez-mejno) ter ključne dejavnike (eID, eDokumenti, registri, eVročanje). Rezultati predstavljajo tudi enega od virov za krovni indeks digitalnega gospodarstva in družbe DESI.
Slovenija se sicer po razvitosti storitev e-uprave v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno uvršča okoli evropskega povprečja. Glede na dvo-letno povprečje glavnih kazalnikov smo uvrščeni na 18. mesto med 36 obravnavanimi državami. Kot primer naše dobre prakse je izpostavljena vsebinska in oblikovna prenova portala za poslovne subjekte SPOT.
Objavljene ugotovitve Evropske komisije nam še vedno kažejo povprečno stopnjo digitalizacije (benchmark) in srednje nizko stopnjo penetracije (uporaba interneta v družbi).
Uvrščeni smo v skupino držav z "neizkoriščeno" (unexploited) e-upravo (skupaj z Madžarsko, Nemčijo, Slovaško in Grčijo). To so države, ki naj bi povečale učinkovitost upravljanja z viri in povečale uporabo e-storitev.
Evropska komisija medtem že izvaja naslednji krog meritev, ob ponovno nekoliko spremenjeni metodologiji (zajeti bodo življenjski dogodki: redno poslovanje podjetij; selitev; spori majhne vrednosti; transport in zdravje), rezultati bodo objavljeni naslednje leto.
Analiza 2021 dostopna tudi na spletni strani Evropske komisije.
Rezultati preteklih meritev (dostopni na spletnih straneh Evropske komisije):