»Sveži podatki indeksa DESI - torej indeksa digitalnega gospodarstva in družbe 2021 - razkrivajo, da je naše delo zadnjih let obrodilo sadove. Slovenija je v skupni razvrstitvi indeksa, ki meri digitalni napredek držav članic, od lani pridobila tri mesta in napredovala na skupno 13. mesto med 27-timi članicami EU. Posebej opazen napredek je bil storjen na področju povezljivosti, kjer smo k odličnim rezultatom pripomogli z našimi ukrepi gradnje širokopasovnih omrežij (GOŠO) in z dražbo frekvenčnih pasov 5G, ki jo je v aprilu izvedla Agencija za komunikacijska omrežja in storitve. Razveseljujoč je tudi porast uporabnikov storitev e-uprave, ki je lani dosegel 77 % vseh uporabnikov interneta in je bil s tem za več kot 10 % višji od povprečja EU. Že več let smo odlični tudi na področju odprtih podatkov,« je ob objavljenem poročilu dejal minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

Slovenija je bila med vsemi državami članicami v zadnjem obdobju običajno uvrščena okrog 16. mesta (leta 2018: 16., 2019: 17., 2020: 16.), letošnje poročilo pa kaže, da je Slovenija zgolj v enem letu napredovala za tri mesta in je med 27 članicami EU na indeksu DESI 2021 uvrščena na 13. mesto. Uvrščamo se nad evropsko povprečje in smo tako kot lani pred Češko, Latvijo, Portugalsko, Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Ciprom, Italijo, Romunijo, Grčijo in Bolgarijo, dodatno pa smo v digitalnem napredku prehiteli še Francijo in Litvo.

Na področju človeškega kapitala je Slovenija med članicami EU uvrščena na 13. mesto, pri čemer smo lahko najbolj ponosni na visoko število STEM (znanost (science), tehnologija (technology), inženirstvo (engineering) in matematika) diplomantov in na število start-upov na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), ki je višje od evropskega povprečja. V primerjavi z lanskim letom se je na področju človeškega kapitala v Sloveniji zvišal odstotek IKT strokovnjakov (2020: 3,9 %, 2021: 4,4 %) in tudi odstotek IKT diplomantov (2018: 3,5 %, 2019: 4,1 %). Nekoliko nižji kot leto prej je odstotek ženskih strokovnjakinj v IKT (2019: 20 %, 2020: 17 %) in odstotek podjetij, ki nudijo IKT usposabljanja (2019: 28 %, 2020: 26 %). Pri odstotku oseb z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi smo tik pod evropskim povprečjem (SL: 55 %, EU: 56 %). Pandemija koronavirusa je pospešila zavedanje o nujnosti usvajanja digitalnih spretnosti slehernika, kar je lahko v prihodnje odlična odskočna deska za ukrepe in napredek tudi na tem področju.

V povezljivosti je Slovenija med članicami EU uvrščena na 9. mesto. Uspešni smo pri pokritosti gospodinjstev s fiksnim zelo visokozmogljivim omrežjem (SL: 66 %, EU: 59 %), višja od evropskega povprečja je tudi splošna razširjenost fiksnih širokopasovnih povezav (SL: 80 %, EU: 77 %), tudi pokritost s hitro širokopasovno povezavo (omrežja naslednje generacije) je dobra (SL: 88 %, EU: 87 %). Ključno vlogo za izboljšanje uvrstitve države na področju povezljivosti pa ima dražba za frekvenčne pasove 5G iz aprila 2021, na osnovi katere se je odstotek pripravljenosti na 5G omrežje iz 0 zvišal na 98 %.

Na področju integracije digitalne tehnologije se Slovenija med članicami EU uvršča na odlično 8. mesto. Analiza statističnih podatkov razkriva, da je v Sloveniji vsekakor opazen učinek ukrepov iz zadnjih let. Boljši od EU povprečja smo v Sloveniji na področju integracije digitalne tehnologije pri odstotku podjetij, ki uporabljajo e-račune (SL: 58 %, EU: 32 %).

Od letos DESI v tej kategoriji analizira več kazalnikov, po novem tudi odstotek malih in srednjih podjetij z vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti (SL: 68 %, EU: 60 %), odstotek podjetij, ki uporabljajo umetno inteligenco (SL: 33 %, EU: 25 %) in odstotek podjetij, ki srednje ali visoko intenzivno delujejo zeleno prek IKT (SL: 74 %, EU: 66 %).

Evropska komisija od leta 2014 spremlja letni digitalni napredek držav članic in na osnovi parametrov pripravi vsakoletno poročilo DESI. Poročilo DESI je v preteklosti vključevalo analizo na evropski ravni za pet področij digitalnega gospodarstva in družbe: povezljivost, človeški kapital, uporaba internetnih storitev, integracija digitalne tehnologije ter digitalne javne storitve. V letu 2021 pa je Evropska komisija DESI prilagodila na način, da odraža dve pomembni politični pobudi, ki bosta vplivali na digitalno preobrazbo Evropske unije v prihodnjem obdobju – Sklad za okrevanje in odpornost ter Digitalni kompas za digitalno desetletje EU.