14. 11. 1991: Slovenija se ne more znebiti jugoslovanskih zavor
Danski premier sprejel slovenskega
Slovenska vladna delegacija, ki se je mudila na obisku v skandinavskih deželah, se je v Kopenhagnu sestala z zunanjim ministrom in ministrskim predsednikom. Predsednik vlade Lojze Peterle in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel sta se na več ločenih srečanjih sestala s predsednikom danske vlade, predsednikom parlamenta in zunanjim ministrom. Danski sogovorniki so dali vedeti, da razumejo položaj Slovenije, ki bo še posebej težak, ko bodo začele veljati sankcije ES. Obljubili so, da bodo pri ostalih članicah ES zahtevali, da se ukrepi že od vsega začetka uvajajo, kot je zapisano v rimski deklaraciji, sočasno z ukrepi pa bi začele veljati tudi kompenzacijske ugodnosti za Slovenijo. Gostitelji so tudi menili, da Slovenija sicer izpolnjuje vse pogoje za priznanje, a da Danska ne bo prva priznala nove države, bo pa med prvimi.
V Sloveniji približno 27.000 beguncev s Hrvaške
Komisija za človekove pravice in državljanske svoboščine je obravnavala »osnutek stališč in sklepov skupščine o politiki RS do beguncev, ubežnikov in pribežnikov«. V zvezi z begunsko problematiko se je pojavila vrsta vprašanj, zlasti v povezavi s finančnim bremenom ter nastanitvenimi kapacitetami, ki so vse bolj izčrpane. V Sloveniji je bilo namreč že okoli 21 tisoč prijavljenih in okrog šest tisoč neprijavljenih beguncev, med katerimi je tudi približno 900 nosečnic. Stanovali so v hotelih, pri sorodnikih, pri prijateljih in znancih. Komisija je vladi naložila, da mora o stanju na področju begunske problematike mesečno poročati parlamentu in po potrebi predlagati sprejem ustrezne zakonodaje.
PEN zahteva plačilo za delo med vojno za Slovenijo
Kot navaja časopis Delo, je predsednik slovenskega PEN centra Boris A. Novak pisal ministru za kulturo dr. Andreju Capudru, da pričakuje refundacijo stroškov za delo, ki so ga namenili »boju za svobodo in demokracijo«. Med stroški našteje avtorske honorarje za sestavo obvestil o razmerah v Sloveniji, prevode, tisk, tiskovine, prevozne stroške in poštnino. Pisec v Delu svoj zapis konča s pozivom, naj PEN v prihodnje vnaprej pove, »da dejavnost, ki jo kanijo opravljati, ni zastonj in da bodo zanjo od države zahtevali denar. To zdaj je namreč videti, kot da so strokovna obvestila in drugo pisali iz čistega zanosa, s čimer so si pri ljudeh kajpak močno pridobili ugled.«
Avtor: Lenart Rihar
Viri:
Slovenec, 14. november 1991
Slovenec, 15. november 1991
Svobodna Slovenija, november 1991
Delo, 14. november 1991
Delo, 15. november 1991
Dnevnik, 15. november 1991
Večer, 15. november 1991
Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:
- Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
- Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30
Sorodne vsebine
-
15. 1. 1992: Slovenija – enakopravna med državami v Evropi in svetu!
-
14. 1. 1992: Slovenija ne bo podpisala tristranskega sporazuma o manjšinah
-
13. 1. 1992: Sveti sedež prizna Slovenijo, italijansko-slovenska pogajanja o manjšinah
-
12. 1. 1992: Ni težav za evropsko priznanje Slovenije
-
11. 1. 1992: Slovenski krščanski demokrati o pripravah na volitve
-
10. 1. 1992: Dogovor ES za posamično priznavanje novih držav
-
9. 1. 1992: Po zunanjepolitični umiritvi vihar doma
-
8. 1. 1992: V medijih teden dni po seji Sveta Demosa v Dolskem že predstavljena nova vladna koalicija od aprila
-
7. 1. 1992: Kdo je največ pripomogel k samostojni slovenski državi?
-
6. 1. 1992: O priznanju Slovenije in o drugih jugoslovanskih republikah