Dr. Andrej Ocvirk, podpredsednik vlade, je strnil to razočaranje z besedami: »To je nov šok, ki nam je poleg jugoslovanskega in vzhodnoevropskega trga vzel še tretjega – zahodnega. Ker izvoz Slovenije v ES pomeni 34 odstotkov slovenskega izvoza, bo ta ukrep najbolj prizadel prav Slovenijo.« Ukrepi naj bi za Slovenijo veljali samo do 2. decembra 1991, vendar je namestnica zunanjega ministra Vojka Ravbar poudarila, da ne gre samo za to, koliko se ob sprejetih sankcijah za slovenske izvoznike podraži izvoz in za koliko se v tem obdobju podraži slovensko blago na tujem trgu, ampak gre tudi za veliko negotovost, »ki jo sedanji ukrepi povzročajo pri poslovnih partnerjih naših podjetij v tujini.« Prav zato je Slovenija še bolj okrepila diplomatsko aktivnost v tujini. Kar najhitrejše priznanje samostojnosti in suverenosti je bilo za Slovenijo v tistem trenutku ključno.

Sankcije proti nekdanjim jugoslovanskim republikam so bile 2. decembra 1991 res preklicane za vse nekdanje jugoslovanske republike, razen za Srbijo in Črno goro. Težko pričakovana odločitev je Sloveniji vlila novega upanja v boljšo gospodarsko prihodnost …

Šestnajst maturantov v gimnaziji v Bankstownu v Sydneyju opravi maturitetni predmet iz slovenskega jezika

V Avstraliji, bolj natančno v zveznih državah Viktorija in Novi južni Wales, je bil slovenski jezik uradno priznan kot maturitetni predmet že od leta 1978. Generacija maturantov, ki je v Avstraliji novembra 1991 uspešno zaključila šolanje in maturo iz slovenskega jezika, je čutila še poseben ponos in veselje, saj je Slovenija v tem letu postala samostojna država. V glasilu avstralskih Slovencev Slovensko pismo so zbrali predstavitve maturantov in njihove vtise ob maturi. Robert Gašperšič je poudaril: »Ponosen sem, da je materin jezik, slovenščina, priznan maturitetni predmet v Avstraliji in celo enakovreden fiziki, kemiji /…/, ki ob koncu zahteva opravljanje ustnega in pisnega dela mature. Moja želja je, da bi ohranil kulturo in navade svojih staršev«. Karel Lukežič je poudaril: »Pred leti sem obiskal Slovenijo. Osebno sem se prepričal o tako opevanih naravnih lepotah. /…/ Da, priseljenci so bogati, saj imajo dva domova in eno srce, ki ljubi oboje!«  Betty Lovrenčič pa opiše: »Zadnjih pet let sem obiskovala slovensko šolo v Bankstownu vsako soboto. Rada bi pohvalila to krasno šolo, v kateri sem spoznala mnogo dobrih učencev in sposobnih učiteljic. /…/ Jaz sem zelo ponosna maturantka iz slovenskega jezika in Slovenija je del mojega srca, zato ji kličem: Živela Slovenija!« Linda Hren se predstavi: »Slovensko šolo sem obiskovala dve leti. Vsako soboto sem se z avtom vozila najmanj eno uro v eno smer. /…/ Zelo sem ponosna, da sem letošnja maturantka iz slovenskega jezika. Veliko sem se naučila: pisanja, branja, slovnice, literature, zgodovine in zemljepisa.« Denis Cesar pa je povedal: »Prav v času, ko je v Sloveniji potekala vojna, smo mi opravljali ustni del preizkusnega maturitetnega izpita. Spominjam se, da smo bili zaskrbljeni in potrti. Tisti izpit je bil najtežji. Ko smo prišli domov, smo videli starše, ki so z resnim obrazom spremljali novice iz domovine prek radia in televizije. Mislim, da smo si bili takrat najbližji, mladi in starejši, združila nas je žalost, tako kot pozneje praznovanje samostojne slovenske države. Po dežju pride sonce!«

Avtorica: Neža Strajnar

Viri in literatura:

• Delo, 16. 11. 1991.
• Slovenec, 16. 11. 1991.
• Večer, 16. 11. 1991.
• Slovensko pismo, 1991, str. 27 in 28.
• Valič Zver, Andreja. Demos: Slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30