Panela, ki ga je moderirala rektorica College of Europe Federica Mogherini, so se udeležili številni visoki predstavniki. Med njimi tudi podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica, člani Evropskega parlamenta, zunanji ministri držav z Zahodnega Balkana ter drugi gosti in študentje College of Europe.

Državni sekretar Dovžan je v svojem nastopu poudaril, da je Slovenija za čas svojega predsedovanja Svetu EU postavila kot eno od prioritet Zahodni Balkan in oživitev procesa širitve EU. Trajnostni razvoj, stabilnost in blaginja so glavni cilji tako EU kot tudi držav Zahodnega Balkana. Izpostavil je, da je Slovenija v preteklih mesecih gostila dva pomembna dogodka, na katerih je bila regija Zahodnega Balkana v središču pozornosti. Najprej na že tradicionalnem Blejskem strateškem forumu v začetku septembra ter nato na Vrhu EU-Zahodni Balkan, 6. oktobra letos na Brdu pri Kranju, ki so se ga udeležili vsi predsedniki držav ali vlad članic EU in Zahodnega Balkana. Prav z omenjenim vrhom in deklaracijo, ki je bila sprejeta na vrhu, je EU izkazala pomen, ki ga daje Zahodnemu Balkanu. Dosegli smo tudi vključenost predstavnikov Zahodnega Balkana v razprave o prihodnosti Evrope.

Posebej je poudaril, da je Zahodni Balkan del Evrope in obkrožen s članicami EU. Kredibilna širitvena politika EU je nujna, saj se bodo s tem transformacijski procesi na Zahodnem Balkanu samo še okrepili. Prav tako pa je potrebno državam Zahodnega Balkana dati jasen signal, da v kolikor bodo izvedli potrebne reforme in šli še naprej po evropski poti, bodo vrata v EU ostala odprta. Pomembni pogoji na poti približevanja Evropski uniji so ob tem tudi inkluzivno regionalno sodelovanje, konstruktivno reševanje odprtih vprašanj preteklosti in krepitev dobrososedskih odnosov. Naš skupni cilj je bil in še naprej mora biti Evropa, ki je celovita, svobodna in stabilna, je še podčrtal državni sekretar Dovžan.