"Današnje srečanje in predstavitev aktualnih tem, zaradi trenutno nepredvidljivih covid-19 razmer, je pomemben odziv na vse bolj zaskrbljujočo alkoholno problematiko. V odzivu na epidemijo si Slovenija prizadeva slediti izvajanju učinkovite politike po vzoru evropskih držav, ki vključuje zakonodajne ukrepe za omejevanje dostopnosti in promocije škodljivih izdelkov in navad«, je uvodni pozdrav pričela Vesna Marinko, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje zasvojenosti na Ministrstvu za zdravje.

»Z namenom omejitve porabe alkoholnih pijač smo v Sloveniji obdobju od decembra 2020 do aprila 2021 prepovedali osebni prevzem alkoholnih pijač na prevzemnih mestih", je prvi ukrep opisala Marinkova. Prav tako Ministrstvo za zdravje sofinancira različne aktivnosti in programe, ki jih izvajajo nevladne organizacije, s ciljem preprečevanja tvegane in škodljive rabe alkohola, ki so namenjeni različnim skupinam prebivalstva, s poudarkom na ranljivih skupinah. Z vključevanjem vrstniškega in drugih pristopov se še posebej osredotočajo na mlade. »Programi vključujejo tudi aktivnosti promocije zdravega življenjskega sloga, ozaveščanja o posledicah pitja alkohola, preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola, pomoči osebam, ki škodljivo pijejo in njihovim družinam, zagovorništva ter spremljanja izvajanja področne zakonodaje, npr. skrito nakupovanje.«, je programe predstavila Marinkova.

Prav v času epidemije so izvajalci teh programov še več truda vložili v nudenje psihološke pomoči različnim ranljivim skupinam prebivalstva (mladi, starejši), ki jih je epidemija še posebej prizadela. »Intenzivirali so individualno in skupinsko delo s posamezniki in družinami, kjer so se med epidemijo še povečale težave z alkoholom. Pomembno je, da so povečali vključevanje posameznikov in celotnih družin v program individualnega svetovanja, zaradi porasta stisk med najstniki. Pri pripravi smernic za psihološko prvo pomoč, v primeru tveganega in škodljivega pitja alkohola, so sodelovali tudi z NIJZ in drugi strokovnjaki«, je aktivnosti orisala Marinkova.   

Na ministrstvu med pomembne zgodbe uspeha uvrščamo tudi projekt SOPA, ki ga je  Vesna Marinko pohvalila z besedami: »S svojimi rezultati ste dokazali, da smo v zdravstvu in sociali lahko najbolj učinkoviti, če skupaj zagotovimo pravočasno prepoznavanje tveganega in škodljivega pitja alkohola tam, kjer ljudje živijo in delajo. Na ravni ministrstva potekajo aktivnosti za sistemsko implementacijo projekta SOPA od leta 2022, saj se zavedamo, da bomo s tem dodatno okrepili pripravljenost Slovenije in odzivanje na alkoholno problematiko v času epidemije in po njej«. 

Podatki zadnjih petih let na področju obravnave alkohola kažejo tudi pozitivne rezultate in sicer, da se je odstotek z alkoholom povezanih prometnih nesreč v starostni skupini 18-24 let zmanjšal kar za 60%. »To lahko med drugim pripišemo uspešnemu medresorskemu sodelovanju v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega pometa 2013-2022, ki vključuje različne preventivne aktivnosti in kampanje ozaveščanja za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, ki jih izvajamo pristojna ministrstva, Agencija za varnost prometa, policija, inšpektorati, strokovne institucije in nevladne organizacije. Ministrstvo za zdravje že več let vodi nacionalno akcijo Slovenija piha 0,0, ki vsem voznikom, ki napihajo 0,0 prinese nagrado v obliki koncerta policijskega orkestra z izbranimi pevskimi gosti. Tudi med epidemijo te tradicije nismo opustili. Letos bo koncert že drugič potekal na daljavo«, je povedala Marinkova.

Na mednarodni ravni se Slovenija aktivno udeležuje razprave za pripravo Globalnega akcijskega načrta za zmanjševanje škodljive rabe alkohola za obdobje 2022-2030. »Poudarili smo, da je potrebno pri naslavljanju škodljive rabe alkohola uporabljati multisektorski pristop. Tako imajo poleg zdravstvenega sektorja pomembno vlogo tudi finančni, izobraževalni, delovni, socialni, kmetijski, transportni, športni in kulturni. Kot že leta 2018 v okviru generalne skupščine Združenih narodov, smo ponovno želeli spodbuditi pripravo pravno zavezujočega instrumenta na področju omejevanja rabe alkohola po vzoru Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, ki zavezuje pogodbenice in jim nudi podporo pri uvedbi učinkovitih ukrepov. Izpostavili smo tudi vplive alkoholne industrije, da se ji prepreči vlaganje sredstev v navidezne aktivnosti za zmanjševanje tvegane in škodljive rabe alkohola, saj gre pri tem za temeljni konflikt med interesi industrije in javnozdravstvenimi interesi«, je mednarodne aktivnosti opisala Vesna Marinko. 

»Glede na to, da epidemije v Sloveniji še ni konec, je pred nami še veliko dela. Z gotovostjo lahko potrdim, da bomo skupaj s SOPA-o in vašimi prizadevanji še naprej odločno zagovarjali in podpirali dokazano učinkovite ukrepe alkoholne politike«, je povedala Marinkova in nagovor zaključila z mislijo Johnny-a Mostacero, predsednika švedske organizacije za preprečevanje in nadzor alkohola:« Potrebno je dvigniti spoznanje, da sta ozaveščenost o alkoholu in učinkoviti politični ukrepi pomembna elementa za premagovanje pandemije koronavirusa.«

 Vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar je povzela podatke z raziskave SI-PANDA, da skupno kar 7,8 do 13,9 odstotkov oseb v času epidemije pije več, kot pred epidemijo. Dodala je: »Podatki projekta kažejo, da 40 odstotkov v projekt vključenih zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih strokovnjakov pri svojih pacientih oz. uporabnikih opažajo več težav z alkoholom, skoraj tretjina pa tudi v svojem bližnjem okolju - med sodelavci, prijatelji oz. v domačem okolju«.

Več o okrogli mizi lahko preberete na spletni strani organizatorjev okrogle mize SOPA in NIJZ