Na konferenci, ki jo je danes, 18. novembra 2021, pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije v sodelovanju z AGE Platformo Evropa in Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS), smo se najprej posvetili vprašanju starizma, ki se v družbi pojavlja kot stereotipi, predsodki in diskriminacija. Eno ključnih sporočil slovenskega predsedovanja Svetu EU v okviru odzivanja na demografske izzive je, da je v človeški kapital treba vlagati že od rojstva. Z zavedanjem, da se človek stara že od rojstva in ne šele v poznejših letih, bomo presegli ozko gledanje na posamezne generacije ter pripomogli k preseganju starizma.

Minister Janez Cigler Kralj je v svojem nagovoru opozoril, da »starizem zmanjšuje kakovost človekovega življenja, povečuje socialno izolacijo in osamljenost«, in dodal, da »zagotavljanje polnega sodelovanja starejših v družbi med drugim pomeni, da so starejši videni, slišani in polnopravni člani naših družb kot posamezniki in kot skupina«.

Podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica je dejala: »Bistveno je, da spodbujamo razumevanje, solidarnost in odgovornost med generacijami ter se borimo proti diskriminaciji vseh starostnih skupin. To krepi naše skupnosti in demokracijo ter jih naredi primerne za prihodnost.« Evropska komisarka za enakost Helena Dalli pa je poudarila, da »graditi Unijo enakosti pomeni, da v njej ni prostora za starizem«.

Pri iskanju rešitev za spoprijemanje s starizmom smo se osredotočili na vseživljenjski vidik staranja in medgeneracijsko sodelovanje. Staranje ni samo domena starejših in vlaganja skozi življenje vplivajo na življenje v zrelih letih. Govorci so se strinjali, da bo v prihodnje treba več vlagati v krepitev dejavnosti, v katerih bodo sodelovale različne generacije. S krepitvijo sodelovanja in solidarnosti v družbi bomo spodbudili medsebojno razumevanje ljudi različnih starosti in tako pripomogli k omejevanju starizma. Strokovnjakinje in strokovnjaki so za učinkovito spopadanje s starizmom opozorili tudi na prilagoditev zakonodaje in politik, spremembe na področju izobraževanja ter izvajanje različnih medgeneracijskih aktivnosti.

Ebbe Johansen, predsednik AGE Platform Europe, je dejal, da je staranje priložnost, naraven proces in vseživljenjska izkušnja. »Sprejemanje življenjskega vidika staranja bo okrepilo naše sodelovanje z mlajšimi in nam pomagalo razumeti različnost med starejšimi. Le tako bomo lahko oblikovali družbo, v kateri bomo v celoti uživali svoje pravice v vseh starostnih obdobjih.« Janez Sušnik, predsednik ZDUS, pa je opozoril, da se s staranjem kopičijo posledice pretekle diskriminacije in izključenosti, ter poudaril, da »vseživljenjski vidik spreminja dojemanje starosti. Izkušnje preteklosti in sedanjosti so rezultat naših lastnih odločitev, pa tudi širših družbenih in gospodarskih okoliščin«.