Proračuna za leti 2022 in 2023 sta bila pripravljena v negotovih razmerah, povezanih z obvladovanjem epidemije in okrevanjem gospodarstva ter posledično s spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami.

Splet ekonomskih in proračunskih politik je tako osredotočen na postopno okrevanje in umikanje začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije ter izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, podprtih z investicijami na ključnih področjih. S tem se bo po obdobju epidemije, v katerem veljajo izjemne okoliščine in odstop od fiskalnih pravil, zastavila pot za postopno uravnoteženje državnega proračuna.

V spremenjenem proračunu za leto 2022 načrtujemo prihodke v višini 11,47 milijarde evrov, kar je 4,2 % več kot v sprejetem proračunu za leto 2022. Odhodke načrtujemo v skupni višini 13,94 milijarde evrov po denarnem toku, kar je 10,7 % več kot v sprejetem proračunu za leto 2022.

V proračunu za leto 2023 pa načrtujemo prihodke v višini 11,84 milijarde evrov, kar je 3,3 % več kot v spremenjenem proračunu za leto 2022. Odhodke načrtujemo v višini 13,36 milijarde evrov po denarnem toku, kar je za 580 milijonov evrov manj od odhodkov, načrtovanih v spremenjenem proračunu za leto 2022.

V primerjavi z realizacijo v letu 2020 spremembe proračuna za leto 2022 prinašajo povečanje sredstev na številnih področjih – na primer: 352 milijonov več za promet in prometno infrastrukturo, 157 milijonov več za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo ter 115 milijonov več za zdravstvo. Največje investicije v letu 2022 na področju železniške infrastrukture predstavljajo gradnja II. tira Maribor – Šentilj, nadgradnja železniške proge Ljubljana – Divača, nova povezava Divača – Koper in rekonstrukcija žel. postaje Pragersko. V okviru varovanja okolja in izgradnje okoljske infrastrukture največji projekti predstavljajo vlaganja v izgradnjo in vzdrževanje vodovodnega in komunalnega omrežja ter čiščenje in odvajanje na Ljubljanskem polju. Načrtujejo se tudi sredstva za vlaganje v infrastrukturo domov za starostnike in socialno varstvene zavode.

Državni zbor je sprejel tudi spremembe Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 v delu, ki se nanaša na leti 2022 in 2023 in predstavlja tudi začasni srednjeročni načrt v času izjemne okoliščine. S spremembami se bo za leto 2022 zgornja meja izdatkov sektorja država po metodologiji ESA 2010 povečala na 26,1 milijarde evrov. Po denarnem toku je za državni proračun v odloku dovoljena zgornja meja izdatkov povečana na 13,95 milijarde evrov, za občine na 2,49 milijarde evrov in za izdatke pokojninske blagajne na 6,48 milijarde. V letu 2023 je v odloku zgornja meja izdatkov sektorja država po metodologiji ESA 2010 določena v višini 25,98 milijard evrov. Po denarnem toku znaša dovoljena zgornja meja izdatkov za državni proračun 13,37 milijarde evrov, za občine 2,51 milijarde evrov in za izdatke pokojninske blagajne 6,64 milijarde evrov.

Državni zbor je sprejel tudi predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023, ki bo omogočil tekoče in nemoteno izvrševanje proračunov ter zagotavljal ustrezne pravne podlage za učinkovito izvajanje projektov, sofinanciranih s sredstvi evropskih kohezijskih in kmetijskih skladov ter mehanizma za okrevanje in odpornost.

S tem zakonom urejamo tudi povprečnino za občine, ki za proračunsko leto 2022 znaša 645 evrov, za leto 2023 pa 647 evrov.

V zakonu so določeni tudi zneski za izplačilo letnega dodatka prejemnikom pokojnin v letu 2022. Upravičenci, ki prejemajo pokojnino v znesku do 570 evrov, bodo prejeli letni dodatek v višini 450 evrov. Tisti s pokojnino med 570,01 evra in 680 evrov bodo prejeli dodatek v višini 310 evrov. Prejemniki pokojnin v znesku med 680,01 evra in 805 evrov bodo deležni dodatka v višini 250 evrov. Letni dodatek v višini 200 evrov bodo prejeli prejemniki pokojnin v znesku med 805,01 evra in 970 evrov. Upravičenci, ki prejemajo pokojnine nad 970,01 evra, pa bodo deležni dodatka v višini 140 evrov.