Kot je uvodoma dejal minister Hojs, je "geografsko gledano Zahodni Balkan sestavni del naše celine. Čeprav še ni vključen v našo politično in gospodarsko unijo, obstajajo nekatera področja, kot sta varnost in migracije, kjer bi morali to regijo že obravnavati kot del našega skupnega upravljanja". V nadaljevanju se je minister osredotočil predvsem na vprašanje migracij. "Glede na to, da so migracije globalni pojav, ki sega daleč preko posamezne države, je treba upravljanje z migracijami razumeti kot kolektivno odgovornost. Naše sodelovanje mora temeljiti na medsebojnem zaupanju."

Tako sta napredek k celovitemu sistemu EU za upravljanje z migracijami in sodelovanje s partnerskimi državami v središču slovenskega predsedovanja Svetu EU. Letos smo tudi zaznamovali 20 let od prvega srečanja procesa Brdo, platforme, ki ponuja priložnost za politične zaveze za krepitev našega sodelovanja na področju migracij in notranje varnosti. Na junijskem srečanju so ministri izrazili željo za ciljno podporo in izpostavili konkretne potrebe, s katerimi bi zagotovili učinkovitejše upravljanje migracij v regiji. To vključuje krepitev zmogljivosti, skupne dejavnosti za preprečevanje zlorab azilnega sistema in boj proti tihotapljenju migrantov. "Predvsem smo preučili možnost vzpostavitve skupnega sistema identifikacije nezakonitih migrantov, ki je bistvenega pomena za preprečevanje morebitnih groženj in ohranjanja visoke ravni varnosti. Ključnega pomena je, da se osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, nemudoma vrnejo v državo izvora." Ob tem je minister spomnil, da so ministri tudi nakazali pripravljenost za vzpostavitev celovitega sistema vračanja v regiji.

"Slovensko predsedstvo bi spodbudilo partnerje Zahodnega Balkana, da sprejmejo koncept integriranega upravljanja meja," kar po besedah Hojsa ne bi bilo pomembno le z vidika približevanja standardom EU, temveč tudi za izboljšanje zaščite meja in upravljanja z migracijami pred pristopom k EU. "Prostor za izboljšave vidimo tudi v pogojih za sprejem in azilnih sistemih v regiji. Ena izmed prednostnih nalog ostaja podpora našim partnerjem pri krepitvi zmogljivosti, ne le v smislu finančne in operativne pomoči, temveč tudi z izmenjavo informacij in najboljših praks – vse z namenom učinkovitejšega upravljanja mešanih migracijskih tokov," je poudaril minister.

V luči tega bo slovensko predsedstvo med 1. in 3. decembrom gostilo ministrsko konferenco EU-Zahodni Balkan za področje pravosodja in notranjih zadevah, kar bo priložnost za politično razpravo o tem, kako okrepiti naše sodelovanje. Pomemben del razprav bo namenjen migracijskim vprašanjem.

Ob robu konference je minister Aleš Hojs opravil tudi dvostransko srečanje z ministrom za varnost Bosne in Hercegovine Selmom Cikotićem. Potrdila sta dobro sodelovanje med državama in iskreno podporo Slovenije Bosni in Hercegovini v procesu približevanja Evropski uniji. Po besedah ministra Hojsa ni dopustno, da imamo znotraj Evrope sivo liso, to je regija Zahodnega Balkana, ki ni priključena evropski integraciji. Ministra sta se strinjala, da bo protokol o sodelovanju med ministrstvoma na področju boja proti trgovini z ljudmi in spolnim zlorabam otrok prispeval k nadgradnji dobrega sodelovanja. Minister Cikotić je povedal, da Bosna in Hercegovina zajema biometrične podatke migrantov. Ob tem sta ministra poudarila tudi pomen izmenjave podatkov.