Kljub temu, da je Služba za digitalno preobrazbo na novinarska vprašanja odgovorila prej kot je zakonsko predvideni rok, pa časopis odgovorov pri objavi članka ni upošteval, in sicer z navedbo, da so odgovore prejeli prepozno.
Ker časopis Mladina odgovorov na vprašanja ni upošteval, v nadaljevanju objavljamo celotne odgovore na vsa zastavljena vprašanja.

                                                                                          ***

Spoštovani,

čez vikend je precej odmevala vaša izjava, ki jo je delil uradni Twitter račun vlade. Prilagam jo spodaj: "Izjemno podpiram ustanovitev prve slovenske javne Tehniške univerze ter podpiram, da so vsi študijski programi iz področja računalništva in informatike, ki jih izvajajo javne institucije brezplačni oziroma imajo zagotovljeno financiranje." Ker je ob njej prišlo do različnih namigovanj in nejasnosti, bi prosil, da mi odgovorite na nekaj vprašanj:

a) Na kaj namigujete z vašo izjavo? Programi, ki jih izvajajo javne institucije, so namreč že brezplačni.
Ne drži, da so vsi programi, ki jih izvajajo javne institucije, brezplačni. Na področju računalništva in informatike je plačljiv izredni študij na dveh javnih fakultetah, in sicer na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in Fakulteti za informacijske študije. Na slednji država prav tako ne krije štirih rednih študijskih programov. Ker v Sloveniji kronično primanjkuje strokovnjakov na področju računalništva in informatike, bi morali težiti k javnemu financiranju vseh IKT študijskih programov na javnih fakultetah.

b) Kako naj bi delovala Tehniška univerza, katere fakultete naj bi vključevala? Obstoječe fakultete so namreč že del javnih univerz. Bi po vašem morala država torej ustanavljati nove fakultete, primanjkuje tovrstnih programov, na podlagi katerih podatkov?
Izjavo o tehniški univerzi v Novem mestu sem podal med Jugovzhodne Slovenije, ki je naša najpomembnejša izvozna regija. Dejstvo je, da tamkajšnjim podjetjem močno primanjkuje tehniškega kadra, na kar tudi ves čas opozarjajo.
Po podatkih Statističnega urada se trenutno 60 % podjetij v Sloveniji z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi pri digitalni preobrazbi poslovanja sooča s to težavo. Največ podjetij ima pri digitalnem preoblikovanju težave zato, ker jim primanjkuje ustreznih IKT kadrov ali znanj. S to težavo se je namreč spopadalo 30 % majhnih, 42 % srednje velikih in polovica velikih podjetij.
Pomanjkanje ustreznih kadrov je velika težava tudi v IKT podjetjih, potrebe po digitalnih profilih pa bodo v prihodnjih letih še naraščale. Po rezultatih raziskave potreb po kadrih na področju digitalnih profilov v slovenskih organizacijah (DIH Slovenija) kar 42,2 % IKT podjetjih ocenjuje 50 do 100 % povečanje potreb po IKT strokovnjakih ali drugih digitalnih profilih. Prav zato lahko že prihodnje leto (po podatkih Poklicnega barometra, ki ga je objavil Zavod za zaposlovanje) pričakujemo velik primanjkljaj poklicev s področja informacijske tehnologije.
Prepričan sem, da bi z dodatnim vlaganjem v obstoječe in nove programe, predvsem pa navduševanjem mladih za poklice prihodnosti, uspeli narediti korak v pravo smer.

c) Ali z ustanovitvijo pravzaprav namigujete na ustanovitev univerze v Novem mestu oziroma dodatne akreditacije za programe na Fakulteti za informacijske študije? Kako odgovarjate na kritike, da gre pri ustanovitvi take univerze ali podeljevanja novih akreditacij zgolj za financiranje programov slabše kakovosti in institucij, blizu strankama SDS in NSi?
Ustanovitev nove javne univerze v Novem mestu, ki bi nastala s povezovanjem obstoječih javnih fakultet na Dolenjskem, je odvisna od izpolnjevanja strogih zakonskih in drugih pogojev. V kolikor bo le-tem zadoščeno, je prav, da tudi naša najuspešnejša izvozna regija dobi svojo tehniško univerzo, ki bo izobraževala kadre, ki so nujno potrebni za nadaljnji uspeh te regije. Glede na to, da so kadri računalništva in informatike med najbolj iskanimi poklici v Sloveniji, moramo izkoristiti vse možnosti, da jih izobrazimo čim več.