Predlog med drugim prinaša pomoč za nakup antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje. Pomoč pripada pravnim ali fizičnim osebam javnega ali zasebnega prava (na primer podjetja, samostojne podjetnike, zavode, društva in samozaposlene) in znaša 60 evrov na delavca.

Predlog prinaša tudi dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve za prostovoljne in nepoklicne pripadnike sil za zaščito in reševanje (30 evrov na dan) in dijake ter študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah (25 evrov na dan).

Solidarnostni dodatek bodo prejeli tudi upokojenci, ki prejemajo pokojnino v višini 714 evrov ali manj, in sicer v treh višinah:

• tisti, ki prejemajo pokojnino v znesku do 510 evrov, se solidarnostni dodatek izplača v višini 300 evrov,
• tisti, ki prejemajo pokojnino v znesku od 510,01 do 612 evrov, prejmejo dodatek v višini 230 evrov in
• tisti, ki prejemajo pokojnino v znesku od 612,01 do 714 evrov, prejmejo dodatek v višini 130 evrov.

Predlog prinaša tudi solidarnostni dodatek za posebej ranljive skupine v višini 150 evrov in dodatek za kmete, stare več kot 65 let, ki niso prejemniki pokojnin in prejemajo dohodke, nižje od 591,2 evra. Tudi njim pripada dodatek v višini 150 evrov.

Predlog prinaša tudi dodatno financiranje programov v podporo družini in vzpostavlja pravno podlago za podaljšanje veljavnosti unovčitve prvih turističnih bonov, in sicer do najdlje 30. junija 2022.

Poleg tega je določen tudi ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene, družbenike in kmete za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2021, s čimer izenačujemo pomoč tem ciljnim skupinam z zaposlenimi.

Za lažje prerazporejanje kadra se Ministrstvu za zdravje daje možnost, da lahko vsem delodajalcem v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje kadra glede na izkazane potrebe. Ukrep začasnega prerazporejanja zaradi nujnih potreb se podaljšuje do 30. 6. 2022.

Glede Nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki se že izvaja, smo predlagali spremembo, ki dodatno upošteva čakalni seznam čakajočih nad dopustno čakalno dobo še v 6 oziroma 9 mesecih po izvedbi razpisa. Tako bomo izboljšali učinkovitost izvajanega razpisa in zagotovili večjo dostopnost do zdravstvenih storitev.

Podaljšujemo financiranje telemedicinske obravnave, ki je strokovno upravičena in potrebna tudi pri pacientih, pozitivnih na COVID-19. V določenih primerih je mogoče paciente, ki so oboleli s COVID-19 in potrebujejo bolnišnično zdravljenje, njihovo zdravstveno stanje spremljati in nadzirati s pomočjo informacijske tehnologije na domu oziroma izven bolnišnice. Po trenutno veljavnem zakonu ukrep velja samo do konca leta 2021. To podaljšujemo do 30. junija 2022. Določba vzpostavlja pravno podlago za financiranje telemedicinske obravnave, dodatnih kadrovskih zmogljivosti, opreme in informacijske podpore za izvajanje telemedicinske obravnave.

Podaljša se ukrep koriščenja odsotnosti zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti do 28. 2. 2022, z možnostjo podaljšanja še za 3 mesece. (Gre za potrdilo, ki ga sicer izda osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.)Namen tega ukrepa je razbremeniti družinske zdravnike.

Podaljšuje se obdobje izrabe še neizrabljenega dopusta za leto 2020 do 1.aprila 2022 in letnega dopusta 2021 do 30. 12. 2022.
Trenutno veljavni zakon določa, da se za izračun vrednosti nerealiziranega programa zaradi zagotavljanja prostorov za paciente, obolele za COVID-19, uporabijo cene iz pogodbenega leta 2020. V Splošnem dogovoru za leto 2021 se je sistem načina obračunavanja storitev, povezanih z nalezljivo boleznijo COVID-19, spremenil. Obstoječa ureditev v zakonu zato ni več ustrezna.

Predlagamo, da se pri izračunu upošteva dejansko stanje oziroma veljavni način obračuna storitev na podlagi veljavnega Splošnega dogovora v letu 2021. Dodatno je zajet del, ki se nanaša na izvajalce, ki ohranjajo kapacitete proste za sprejem pacientov, obolelih za COVID-19 ali za sprejem oseb, ki so ga prebolele in potrebujejo podaljšano bolnišnično zdravljenje ter rehabilitacijo v bolnišnični dejavnosti.

Cepljene je dokazano najbolj varen in učinkovit preventivni ukrep v boju proti nalezljivim boleznim, ki ščiti tako posameznika, kot celotno družbo. Enako kot pri zdravilih, se tudi pri cepivih v zelo redkih primerih lahko pojavijo resni neželeni učinki, vendar koristi cepljenja močno odtehtajo tveganja zaradi resnih posledic bolezni. Uvedba odškodninske odgovornosti in s tem sistema odškodnin brez krivde, je ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost cepiv ter zagotavljanju učinkovitega in celovitega izvajanja nacionalnega programa cepljenja proti Covid-19. Zato se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki so bili cepljeni in jim je nastala škoda na zdravju. Prav tako se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki jim je zaradi uporabe ali aplikacije zdravila za zdravljenje covid-19, ki ima začasno dovoljenje za promet, nastala škoda na zdravju. Do odškodnine so upravičeni tudi ožji družinski člani.

Podobne ureditve odškodninske odgovornosti po cepljenju imajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah, kot npr. Danska, Avstrija, Francija, Nemčija, Finska, Švedska in Italija. Kot škoda po tem zakonu ne šteje škoda iz naslova strokovne nepravilnosti pri opravljanju cepljenja ali ki je posledica neustrezne kakovosti cepiva. Prav tako to velja za zdravljenje z zdravili covid-19. Resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij se presoja v skladu z Odredbo o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar. Za višino denarne odškodnine, vlogo in postopek odločanja o pravici do odškodnine zaradi cepljenja ali zdravljena se uporablja predpis, ki ureja odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja.

Zaradi jasnosti natančneje urejamo pogoj prebolevnosti, cepljenja, testiranja ter nošenja mask in drugih higiensko-varnostnih ukrepov za obvladovanje virusa. Tako se omogoča, da lahko Vlada ureja z odlokom za čas, ko obstaja resna in utemeljena nevarnost hitrega širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ki je ni mogoče učinkovito zajeziti z ostalimi ukrepi iz zakona, ki ureja nalezljive bolezni. Na podlagi strokovne ocene se lahko odredijo ukrepi za pogojevanje zbiranja, opravljanja dela, uresničevanja verske svobode, promet blaga ali izvajanje storitev. Ti pogoji so upoštevanje higienskih ukrepov, posredovanje osebnih podatkov in predložitev ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti.