Slovenija se kot predsedujoča Svetu EU zavzema za krepitev prizadevanj za večjo udeležbo in opolnomočenje invalidov v družbi. Kot je v sklopu svojega nagovora dejal minister Janez Cigler Kralj, so »pravice invalidov ena temeljnih vrednot EU, kjer imamo 87 milijonov invalidov – poskrbeti moramo, da lahko živijo samostojno, imajo enake priložnosti, dobre pogoje za delo in možnost za polno sodelovanje v družbi. Le tako bomo lahko zagotovili pravične in trajnostne družbe, sploh v luči strukturnih sprememb, ki jim bomo priča v prihodnosti.« Predsednik Evropskega invalidskega foruma (EDF) Yannis Vardakastanis pa je poudaril, da so »predsedovanja EU pomembna priložnost za odpravo ključnih ovir, s katerimi se invalidi še vedno spoprijemajo, da bi v celoti uživali svoje človekove pravice in pravice kot državljani EU«.

Udeleženci konference so se najprej osredotočili na pomembnost multimodalne mobilnosti in dostopnosti zunanjega in notranjega grajenega okolja, informacijske tehnologije ter transporta. Predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Borut Sever je opozoril: »Čeprav dostopnost posebej ureja Konvencija o pravicah invalidov v 9. členu, je tema dostopnosti prisotna v celotnem besedilu konvencije. Enakopraven dostop, prevoz ter informacijsko-komunikacijske tehnologije so prvi pogoj za socialno aktivacijo invalidov.«

V nadaljevanju so nekatere države predstavile svoje izkušnje s projektom Evropska kartica ugodnosti za invalide, med njimi je tudi Slovenija, ki je projekt zastavila celostno, kartico zapisala v zakonodajo in projekt izvedla kot prva država v EU. S kartico lahko invalidi v državah EU uveljavljajo različne ugodnosti in popuste, ki omogočajo večjo svobodo in dostopnost za invalide. Zato je ključno, da se projekt razširi na vse države članice EU.

Predstavljena je bila tudi nova evropska strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, ki je okvir za nadaljnji napredek pri zagotavljanju, da imajo invalidi enak dostop in možnosti za sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja ter se jim ne kratijo človekove pravice. Poudarjena so bila področja deinstitucionalizacije, zavezujoče zakonodaje in financiranja.

Na konferenci je državni sekretar Cveto Uršič kot primer dobre prakse predstavil umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije ter pozval tudi druge države članice, da sledijo našemu vzoru. Slovenija je peta država v Evropi, ki ima znakovni jezik priznan kot ustavno kategorijo, in prva država na svetu, ki ima v Ustavo Republike Slovenije vpisan jezik gluhoslepih.

Na MDDSZ zagovarjamo pristop, da je treba pri obravnavi področij, ki se nanašajo na pravice invalidov, sodelovati z invalidi in invalidskimi organizacijami ter tako slediti načelu nič o invalidih brez invalidov. Le tako bodo države članice in sama EU uspešno uresničevale invalidsko zakonodajo.