Nato je na seji sveta vladajoče koalicije predsednik vlade Lojze Peterle dejal, da bo v parlamentu sam sprožil vprašanje zaupnice svoji vladi, ker ta ni mogla uresničevati osamosvojitvenih ukrepov. Svet je njegov predlog podprl in sestala se je vlada. Le-ta je skoraj soglasno, proti je bil le zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, podprla Peterletov predlog. Po seji vlade se je za zaprtimi vrati znova sestal Demosov poslanski klub, ki ga je premier seznanil z odločitvijo vlade. Tudi poslanski klub je podprl njegov predlog in se strinjal, da je s tem prevzel pobudo liberalnim demokratom, pa tudi socialistom, ki so sploh prvi sprožili vprašanje zaupnici vladi. Vlada pa je napovedala, da bo predlog zaupnice z obrazložitvijo poslala predsedniku parlamenta. 400. člen ustave je določal, da vlada lahko sama postavi vprašanje zaupnice, če meni, da ne bo mogla zagotoviti uresničitve neke politike ali zakona ali drugega splošnega akta, katerega sprejetje je predlagala, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ni bil sprejet predlagani zakon ali drug splošni akt, katerega sprejetje je predlagala.

Vsi naši prazniki

Skupščina Republike Slovenije je sprejela zakon o praznikih in dela prostih dnevih. Ti so bili: 1. in 2. januar – novo leto, 8. februar – Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, 27. april – dan upora proti okupatorju, 1. in 2. maj – praznik dela, 25. junij – dan državnosti, 31. oktober – dan reformacije, 1. november – dan spomina na mrtve, 26. december – dan samostojnosti. Dela prosti dnevi so bili tudi: velikonočna nedelja in ponedeljek, binkoštna nedelja, Marijino vnebovzetje (15. avgust) in božič (25. december).

Francija priznala slovenske potne liste

Francija je priznala veljavnost slovenskih potnih listov, tako da so državljani Slovenije lahko z novim dokumenti prestopili katero koli francosko mejo, vendar so za to morali imeti, kakor do tedaj, veljaven francoski vizum. Zaradi razmaha vojne na Hrvaškem je Francija zaprla svoj konzularni oddelek v Zagrebu, zato so slovenski državljani vstopna dovoljenja lahko dobili v Benetkah in na Dunaju, kjer sta bila najbližja francoska konzulata.

Inflacija

Od uvedbe tolarja so se drobnoprodajne cene živilskih izdelkov povečale že za 30 odstotkov, v zadnjih dveh tednih pa za 10,8 odstotka. Ne le potrošniki, celo trgovci so se zato pritoževali, da cene rastejo zelo hitro, ob tem pa je intenzivno padala kupna moč. Še vedno pa se je izplačalo kupovati v zasebnih trgovinah, ki so bile cenejše od družbenih. Tako je na primer 100-gramska čokolada Milka v družbeni trgovini stala 68,9 tolarja, v zasebni pa 59 tolarjev.

Brez idej o vojni na Hrvaškem

Dan po padcu Vukovarja sta Evropska skupnost in Svet Evrope izražala ogorčenje zaradi nadaljevanja spopadov in uporabe sile proti civilnemu prebivalstvu, poleg tega sta ostro obsodila napade jugoslovanske vojske na druga hrvaška mesta, še posebej na Dubrovnik, ki jih je jugoslovanska/srbska armada nadaljevala kljub ponavljajočim se obljubam o prekinitvi sovražnosti. Predstavniki obeh organizacij, ki so se sestali v Strasbourgu, niso omenili novih pobud niti odločitev za gašenje vojnega požara na Hrvaškem. Namesto tega so vnovič poudarili odločitev ministrskega odbora Sveta Evrope, sprejeto 8. oktobra 1991, da zamrzne sodelovanje z jugoslovanskimi oblastmi, in sklep ministrov dvanajsterice, ki je bil uveljavljen 8. novembra, s katerim je Evropska skupnost razglasila serijo ukrepov in gospodarskih oziroma političnih sankcij do Jugoslavije. Obenem so posebej podčrtali odločitev dvanajsterice o uveljavitvi kompenzacijskih ukrepov za tiste jugoslovanske strani, ki so si na miroljuben način prizadevale doseči politično rešitev krize na podlagi predlogov Evropske skupnosti.

Jugoslavija: milijarde za armado in prerekanje o zaupnici Markoviću

Skupščina SFRJ je izglasovala 21 milijard dinarjev posojila za financiranje jugoslovanske/srbske armade do konca leta 1991. Financiranje je potekalo prek primarne emisije oziroma tiskanja denarja. S tem je skupščina povečala financiranje vojske, ki je bila kot agresor udeležena v vojni na Hrvaškem in tudi že v Bosni in Hercegovini, ter s povečanjem denarja v obtoku še dodatno razvrednotila že tako ničvredni dinar in dodala nov pospešek inflacijski spirali. Po drugi strani pa je zvezni zbor skupščine SFRJ preložil glasovanje o zaupnici predsedniku zveznega izvršnega sveta Anteju Markoviću in zunanjem ministru Budimirju Lončarju, saj se na seji zbora niso zmogli zediniti o tem, kolišen je kvorum oziroma ali je zbor sploh sklepčen, da bi lahko o tem odločal.

Avtor: Tomaž Kladnik

Viri in literatura:

• Janša, Janez. Premiki, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
• Kladnik, Tomaž (ur.), Vojaška obramba Slovenije, Defensor, Ljubljana, 2011.
• Vojna za Slovenijo, Nova obzorja, Ljubljana, 2014.
• E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti, Nova univerza, Ljubljana, 2021.
• Delo, 22. 11. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30