Ministri in državni sekretarji za evropske zadeve so v pripravah na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 16. in 17. decembra 2021 v Bruslju, največ pozornosti namenili usklajevanju ukrepov zaradi pandemije covida-19. Razpravljali so o dezinformacijah o cepljenju in prizadevanjih za dosego višje stopnje precepljenosti v nekaterih državah članicah, kakor tudi o pričakovani reviziji potovalnih priporočil znotraj Evropske unije in za tretje države. Strinjali so se, da si moramo še bolj prizadevati za zagotavljanje pravočasnega, pravičnega in univerzalnega dostopa do varnih, cenovno dostopnih, kakovostnih in učinkovitih cepiv in zdravil, predvsem za države z nizkimi in srednjimi dohodki. V razpravi so se ministri in državni sekretarji posvetili kriznemu upravljanju in odpornosti Unije ter odnosom med Unijo in Afriko v luči priprav na vrh EU-Afriška unija. Ponovno so razpravljali tudi o cenah energentov ter o razmerah na meji med EU in Belorusijo. 

V okviru letnega dialoga o vladavini prava so člani Sveta za splošne zadeve izmenjali mnenja, izkušnje in dobre prakse v petih državah članicah – na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru ter v Latviji in Litvi. Konstruktivna in odprta razprava je potekala na osnovi poglavij letnega poročila Komisije o stanju vladavine prava. Gre za pomembno preventivno orodje, ki prispeva k boljšemu medsebojnemu poznavanju in razumevanju temeljnih vrednot Unije, ki nas povezujejo. »Držali smo se svoje zaveze za okrepljen in bolj strukturiran dialog o vladavini prava, pri čemer smo v celoti spoštovali načela objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave vseh držav članic,« je na tiskovni konferenci povedal državni sekretar Dovžan.

Po vrhu EU-Zahodni Balkan 6. oktobra na Brdu pri Kranju in pred decembrskim sprejemanjem sklepov Sveta za splošne zadeve so danes o širitvenem in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu razpravljali ministri in državni sekretarji. Preučili so možnosti, kako doseči nadaljnji napredek pogajalskih procesov za države Zahodnega Balkana. Slovensko predsedstvo si močno prizadeva, da bi se prvi medvladni konferenci s Severno Makedonijo in Albanijo odvili še v času slovenskega predsedovanja in da bi se pristopna pogajanja s tema dvema državama začela čim prej. »Širitvena politika EU je ključna politika in ima moč za preoblikovanje Zahodnega Balkana. Zato mora biti ponovno omogočeno napredovanje na poti v EU,« je poudaril državni sekretar Dovžan.

Ministri in državni sekretarji so se seznanili tudi s predlogom delovnega programa Evropske komisije za naslednje leto. Po poročanju Evropske komisije o poteku pogovorov s predstavniki Združenega kraljestva in Severne Irske so ministri izmenjali poglede na aktualne odnose. V ospredju je bilo vprašanje prizadevanj pri iskanju fleksibilnih rešitev, ki bi zagotovile polno izvajanje Protokola o Irski in Severni Irski. Države članice so se zavzele za enotnost in solidarnost ter izrazile podporo predlogom in aktivnostim Evropske komisije. Izmenjane so bile tudi informacije o drugih aktualnih odprtih vprašanjih – na primer o izdaji dovoljenj za ribiče iz držav članic EU.

Na zasedanju so bili sprejeti tudi sklepi Sveta o krepitvi pripravljenosti, zmogljivosti za odzivanje in odpornosti na prihodnje krize, kar je eno od prednostnih področij predsedovanja Slovenije Svetu EU.

»S prvim dnem našega predsedovanja smo si začeli prizadevati za utrjevanje pripravljenosti EU na krize. Sklepi, ki so jih danes sprejele države članice, so pomemben korak pri nadaljevanju naše poti k ponovni skupni vzpostavitvi bolj odporne Evrope.« – Gašper Dovžan, državni sekretar.