Minister mag. Andrej Vizjak: »Kot predsedujoči Svetu EU si prizadevamo za tvorno razpravo o urbani agendi EU, ki predstavlja okvir za usmerjanje razvoja mest. Z neposrednim dialogom med državami članicami EU, Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, evropskimi mesti ter drugimi deležniki se prispevek evropskih mest in regij k oblikovanju politike EU krepi. Pri tem smo bili uspešni s pobudo, da so v procese sodelovanja in oblikovanja politik poleg velikih mest intenzivneje vključena tudi mala in srednje velika mesta.«

Ministri bodo obravnavali in predvidoma sprejeli Ljubljanski dogovor in večletni delovni program za urbano agendo EU, poimenovan tudi »naslednja generacija«. Ljubljanski dogovor poudarja pomen urbane agende za EU ter je politična zaveza za njeno nadaljevanje. Priloženi večletni program dela pa je tehnični dokument, v katerem so postavljeni okviri za nadaljnje sodelovanje v obdobju 2021–2026: način upravljanja procesa, tematska področja sodelovanja in metode sodelovanja).

Zaradi vse večje urbanizacije je v EU prepoznan pomen mest za trajnosten in uravnotežen razvoj. Usmerjanje prostorskega in urbanega razvoja je v pristojnosti vsake posamezne države, na ravni EU ni skupnega zakonskega okvira. Po drugi strani politike EU in zakonodaja močno vplivajo na razvoj mest, način delovanja mest pa vpliva na uspešno izvajanje politik EU. Zaradi tega so se države članice s sprejemom Nove leipziške listine leta 2020 dogovorile o skupnih načelih razvoja mest v EU ter načinih za njihovo izvajanje. Urbana agenda EU nastaja v okviru medvladnega dialoga na ravni EU in pomeni okvir za usmerjanje razvoja mest. Prispeva k vzpostavitvi boljše podpore razvoju mest ter omogoča vključevanje mest v pripravo politik EU, s čimer te politike približuje državljanom EU. Glavni cilj agende je izkoristiti vse možnosti urbanih območij in s tem lažje doseči strateške cilje EU.