Minister Koritnik se je uvodoma zahvalil organizatorjem, Uradu za publikacije Evropske unije, za pripravo tako velikega in pomembnega dogodka, nato pa udeležencem predstavil svoj pogled na razvoj digitalizacije in ponovne uporabe podatkov v družbi.

Izpostavil je, da smo v Sloveniji prepričani, da bi morala Evropska unija pospešiti gradnjo tehnologij naslednje generacije, kot so umetna inteligenca in podatki, saj so ti ključni za digitalno preobrazbo in avtonomijo Unije. To so po ministrovih besedah tudi prednostne naloge slovenskega predsedovanja, izrazil pa je zadovoljstvo, da so članice na Svetu dosegle velik napredek pri pripravi Zakona o upravljanju podatkov, ki dopolnjuje GDPR (Splošna uredba o varstvu osebni podatkov, angleško General Data Protection Regulation) in Direktivo o odprtih podatkih, saj je ta zakon ključni gradnik evropske podatkovne strategije. Cilj zakona je olajšati ponovno uporabo javnih in zasebnih podatkov ter prispevati k oblikovanju skupnih evropskih podatkovnih prostorov. Pri tem moramo vedno upoštevati, da se evropska pravila in vrednote v celoti spoštujejo ter da je tehnologija vredna zaupanja, kar je ključno za vzpostavitev zaupanja med proizvajalci in uporabniki podatkov.

V nagovoru se je dotaknil tudi vloge digitalizacije v času pandemije: »Pandemija je razkrila in nas naučila, kako pomembna je uporaba različnih digitalnih tehnologij, ter pokazala, v kolikšni meri je z uporabo podatkov mogoče sprejemati boljše odločitve. Osredotočiti se moramo na pretok podatkov znotraj EU in med sektorji, v skladu z jasnimi in poštenimi pravili za njihov dostop, shranjevanje in ponovno uporabo, s čimer lahko povečamo zaupanje državljanov in podjetij v podatke«, je še poudaril minister ter dodal, da so »podatki strateška surovina 21. stoletja in ključna dobrina za prehod v digitalno družbo. So temelj za gospodarsko rast, konkurenčnost, inovativnost, ustvarjanje delovnih mest in družbeni napredek.«

V nadaljevanju je spregovoril o vizualizaciji, ki je, tako minister Koritnik, eden najpomembnejših elementov dela s podatki, daje jasno sliko o tem, kaj podatki predstavljajo, in omogoča nove vpoglede. Vizualizacija je tisto, kar ljudje razumejo, most med strokovnim znanjem in končno uporabo.

V nagovoru je minister udeležencem predstavil tudi nekaj primerov dobrih praks uporabe odprtih podatkov v Sloveniji (na primer Sledilnik COVID-19, aplikacija Avtolog, Portal plač, Erar – spletna aplikacija o porabi javnih sredstev, organizacij Hackatonov, na katerih nastajajo nove ideje, izzivi in rešitve, …), ki so plod tesnega sodelovanja javne uprave z univerzami, znanstvenimi inštituti, lokalno skupnostjo, gospodarstvom, nevladnimi organizacijami, zagonskimi (start-up) podjetji in drugimi strokovnjaki na tem področju.

Ob tem gre omeniti tudi, da se Slovenija na področju odprtih podatkov uspešno razvija, kar dokazuje tudi to, da je Slovenija po poročilu Evropske komisije »Open Data Maturity Report 2021« pomembno napredovala na lestvici spodbujanja objave in ponovne uporabe odprtih podatkov, in sicer smo se med 34 državami uvrstili na 9. mesto, ki si ga delimo z Nizozemsko. Evropska komisija nas uvršča v skupino hitrih sledilcev (angleško Fast Trackers). Poleg same uvrstitve je zelo pomembno tudi to, da ima Slovenija konstantno rast zrelosti na tem področju (letos se je ta delež povečal na 91,6 odstotka, medtem ko je lani znašal 84 odstotkov). Komisija bo poročilo objavila predvidoma v začetku decembra.

Na Dnevih odprtih podatkov EU bodo poleg ministra Koritnika nastopili številni ugledni gostje, med njimi tudi predsednik vlade Luksemburga Xavier Bettel, evropski komisar za proračun in vlado Johannes Hann ter drugi gospodarstveniki in strokovnjaki s področju digitalizacije (podrobneje o vseh gostih v programu).

Prvi in drugi dan Dnevov odprtih podatkov EU bo potekal EU DataViz, konferenca o odprtih podatkih in vizualizaciji podatkov v javnem sektorju EU, tretji dan pa bo potekalo vsakoletno tekmovanje EU v odprtih podatkih EU Datathon, v okviru katerega bo sodeloval tudi mag. Aleš Veršič, predstavnik Ministrstva za javno upravo in vodja stičišča odprtih podatkov OPSIHub. V izzivu 2, ki nosi naslov »Gospodarstvo, ki deluje za ljudi«, bo razmišljal o podatkih kot bistvu naše družbe.

Poleg zagotovljene zanimive izmenjave idej, izkušenj in najboljših praks v zvezi z odprtimi podatki in njihovo vizualizacijo, so Dnevi odprtih podatkov EU namenjeni tudi gradnji mostov med javno upravo, akademsko skupnostjo, javnim sektorjem in civilno družbo, mostovi pa bodo na konferenci tudi predstavljeni. Prijavljeni udeleženci bodo imeli tudi možnost širšega sodelovanja in povezovanja, saj se je pred dogodkom odprla platforma namenjena povezovanju ter spodbujanju ustvarjalnega dialoga, ki se bo ohranila tudi v prihodnje.

Več informacij o prvih Dnevih odprtih podatkov EU je na voljo na spletnem mestu EU Open Data Days.