Priporočila pozivajo k spodbujanju naložb v odporno in trajnostno okrevanje. Poudarjajo tudi pomen prehoda z izrednih ukrepov na ukrepe za okrevanje na trgih dela. Države članice evroobmočja bi morale ohraniti prilagodljivo fiskalno politiko, da se lahko odzovejo, če bi se pandemična tveganja ponovila. Ko gospodarske razmere to omogočajo, bi države morale izvajati fiskalne politike za doseganje preudarne srednjeročne fiskalne naravnanosti in zagotavljanje vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb. Priporočila pozivajo tudi k nadaljevanju prizadevanj za dokončanje bančne unije, krepitvi mednarodne vloge evra in podpori procesu oblikovanja digitalnega evra.

Del dokumentov predstavlja tudi Letni pregled trajnostne rasti, ki EU preusmerja od obvladovanja krize, ki jo je povzročila pandemija, k trajnostnemu in pravičnemu okrevanju, ki krepi odpornost gospodarstva EU. Letni pregled trajnostne rasti opredeljuje tudi kako bo mehanizem za okrevanje in odpornost vključen v novi cikel evropskega semestra. Način vključitve bo zagotovil medsebojno dopolnjevanje med obema procesoma in preprečil dodatno upravno breme za države članice. Mehanizem za okrevanje in odpornost bo imel osrednjo vlogo pri oblikovanju odpornega gospodarstva. S prednostnimi nalogami EU, vključenimi v mehanizem, pa bo evropski semester lahko bolje usmerjal države članice k uspešni izvedbi zelenega in digitalnega prehoda ter oblikovanju odpornejšega gospodarstva EU.

Poročilo o mehanizmu opozarjanja predstavlja ukrep za odkrivanje morebitnih makroekonomskih neravnotežij. Ministrstvo za finance Republike Slovenije pozdravlja oceno Evropske komisije za Slovenijo. Za Slovenijo Komisija namreč ugotavlja, da je vstopila v krizo covid-19 brez ugotovljenih makroekonomskih neravnovesij. Čeprav presega dovoljene vrednosti na dveh kazalnikih, na splošno Evropska komisija meni, da v tej fazi ni potrebno opraviti nadaljnje poglobljene analize v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.