Ob tem sta ministra za zunanje zadeve Francije in Nemčije, Roland Dumas in Hans-Dietrich Genscher, menila da med državama ni večjih razhajanj pri pogledih na reševanje jugoslovanske krize ter da je priznanje Slovenije in Hrvaške neizogibno. Pomembna razlika med državama pa je bila glede vprašanja, ali je republiška meja med Hrvaško in Srbijo s priznanjem Hrvaške to samodejno tudi njuna nova državna meja. S tem vprašanjem se je prav v tem času ukvarjala arbitražna komisija pod vodstvom predsednika francoskega ustavnega sodišča Roberta Badinterja. Preštevanje sil v Evropski skupnosti pa je kazalo, da bo večina članic sledila bonskemu zgledu.

Pristranski pogled na jugoslovansko krizo je podal francoski predsednik Francois Mitterrand v intervjuju za nemški časopis Frankfurter Aallgemeine Zeitung pred srečanjem z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom. Sicer se ni želel opredeliti o krivcu za vojno v Jugoslaviji, vendar je iz njegove izjave v zvezi z jugoslovanskim konfliktom očitno, da se je postavil na srbsko stran, saj je dejal, da »kolikor vem, je zgodovina Srbije in Hrvaške že dolgo časa polna takih dram. Še posebno med drugo svetovno vojno, ko so številni Srbi umrli v hrvaških taboriščih. Kot veste, je bila Hrvaška del nacističnega bloka in ne Srbija. Po Titovi smrti je latentni konflikt med Srbi in Hrvati moral izbruhniti. In zdaj smo tam. Ne verjamem, da Srbija hoče vojno, da bi se polastila Hrvaške, temveč da bi dosegla premaknitev meje ter posredni ali neposredni nadzor nad srbsko manjšino.«

Srbi so pripravljali obračun z Albanci

Predsedstvo Demokratične zveze Kosova (DZK) je na seji v Prištini najostreje obsodilo »nenehne poskuse srbskih komunističnih okupacijskih oblasti, da bi z različnimi provokacijami izzvale konflikt z golorokim albanskim prebivalstvom«. V zadnjih dneh se je namreč krepila represija nad strankinimi aktivisti. Tako so sredi ene izmed kulturnih prireditev v mestu Komoglav aretirali 50 ljudi. Po telesnem mučenju je občinsko sodišče v Uroševcu štiri aktiviste stranke obsodilo na 60 dni zapora, prav tako pa je bil neupravičeno v zaporu profesor Zekerija Zana, čeprav zoper njega ni bilo še nobene obtožnice. Srbija naj bi tako pripravljala teren za krvave obračune z albanskim prebivalstvom. Srbske oblasti na Kosovu so med drugim zaprle vse albanske osnovne in srednje šole ter univerzo in vse štiri višje šole z albanskim jezikom. Ibrahim Rugova, predsednik DZK, pa je dejal: »Če se bodo spreminjale notranje in zunanje meje Jugoslavije, bodo morale mednarodne sile na Kosovu nadzorovati plebiscit o združitvi Kosova z Albanijo.«

Jugoslaviji odvzeli predsedniški mandat v Heksagonali

Pet zunanjih ministrov držav Heksagonale (brez jugoslovanskega) je na izrednem sestanku v Benetkah odvzelo Jugoslaviji predsedovanje in ga zaupalo Avstriji, ki je začasno prevzela tudi vodenje nekaterih delovnih skupin. Jugoslavija je sicer uradno še ostala članica povezave držav padsko-podonavskega območja, Slovenija in Hrvaška, ki nista mogli sodelovati na beneškem sestanku, pa sta postali opazovalki. Beneški sestanek so sklicali zaradi krize v Jugoslaviji, njeno razpadanje pa naj bi potekalo pod nadzorom mirovnih sil Združenih narodov. Predstavnika Avstrije in Madžarske sta napovedala politično in po potrebi tudi materialno pomoč mirovnim silam, vendar ti državi v Jugoslavijo nista nameravali poslati vojaških sil. Avstrija zaradi zgodovinskega spomina, Madžarski pa se je zdelo vojaško posredovanje neprimerno, ker je soseda sprtega območja in ima na tleh Jugoslavije številno narodno manjšino. Češka in Poljska sta bili pripravljeni sodelovati s svojimi silami, prav tako Italija, ki si je že pridobila izkušnje na drugih kriznih območjih. Heksagonala pa bo pripravila prostor za sprejem med svoje stalne članice nove subjekte, ki se bodo oblikovali na njenem območju. To naj bi veljalo tudi za Srbijo, če se bo odrekla nasilnemu spreminjanju mej in zavarovala manjšine na svojem območju.

Spomenik Balantiču spominja na vse pobite in zamolčane

Ves teden je bil Kamnik kulturno zaznamovan s prireditvami, posvečenimi Francetu Balantiču, ki so vrh dosegle z odkritjem spomenika temu najpomembnejšemu pesniku v vrsti po vojni uradno nezaželenih ustvarjalcev. Novi spomenik pesniku Francetu Balantiču na kamniškem Novem trgu, ki so ga postavili v bližino pesnikove rojstne hiše, je delo akademskega kiparja Draga Tršarja. Tako se je France Balantič, ki je konec aprila 1941 odšel iz Kamnika, s spomenikom simbolično vrnil v svoj rojstni kraj.

Avtor: Tomaž Kladnik

Viri in literatura:

• Janša, Janez. Premiki. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
• Kladnik, Tomaž (ur.). Vojaška obramba Slovenije. Defensor, Ljubljana, 2011.
• Vojna za Slovenijo. Nova obzorja, Ljubljana, 2014.
• E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. Nova univerza, Ljubljana, 2021
• Delo, 2. 12. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30