Akt o upravljanju podatkov bo vzpostavil trdne mehanizme za lažjo ponovno uporabo nekaterih kategorij zaščitenih podatkov javnega sektorja, povečal zaupanje v storitve posredovanja podatkov in spodbujal podatkovni altruizem po vsej EU.

Je pomemben sestavni del evropske strategije za podatke, katere cilj je okrepiti podatkovno gospodarstvo, povečati bogastvo in blaginjo ter Evropi zagotoviti konkurenčno prednost v korist njenih državljank in državljanov ter podjetij.

Širša ponovna uporaba zaščitenih podatkov javnega sektorja

Akt o upravljanju podatkov je pomemben mejnik, ki bo v prihodnjih letih spodbudil podatkovno vodeno gospodarstvo v Evropi. Z omogočanjem nadzora in ustvarjanjem zaupanja bo pomagal sprostiti potencial velikih količin podatkov, ki jih ustvarijo podjetja in posamezniki. To je ključno za razvoj aplikacij umetne inteligence in svetovno konkurenčnost EU na tem področju. Inovacije, ki temeljijo na podatkih, nam bodo pomagale pri reševanju vrste družbenih izzivov in spodbujanju gospodarske rasti, kar je bistveno za okrevanje po pandemiji covida-19.                                                    Boštjan Koritnik, minister za javno upravo

Z aktom o upravljanju podatkov bo vzpostavljen mehanizem, ki bo omogočil varno ponovno uporabo nekaterih kategorij podatkov javnega sektorja, za katere veljajo pravice drugih. To na primer vključuje poslovne skrivnosti, osebne podatke in podatke, zaščitene s pravicami intelektualne lastnine. Organi javnega sektorja, ki dovoljujejo tovrstno ponovno uporabo, bodo morali imeti ustrezno tehnično opremo, s katero bodo zagotovili, da se v celoti ohranita zasebnost in zaupnost podatkov.

V tem pogledu bo akt o upravljanju podatkov dopolnjeval direktivo o odprtih podatkih iz leta 2019, ki takih vrst podatkov ne zajema.

Izključni dogovori za ponovno uporabo podatkov javnega sektorja bodo možni, kadar bo to upravičeno in potrebno za opravljanje storitve v splošnem interesu. Najdaljše trajanje obstoječih pogodb bo dve leti in pol, za nove pogodbe pa 12 mesecev.

Komisija bo vzpostavila enotno evropsko točko dostopa z elektronskim registrom podatkov javnega sektorja, po katerem bo mogoče iskati. Ta register bo na voljo prek nacionalnih enotnih informacijskih točk.

Nov poslovni model za posredovanje podatkov

Akt vzpostavlja okvir za spodbujanje novega poslovnega modela, tj. storitev posredovanja podatkov, ki bo zagotavljal varno okolje, v katerem bodo lahko podjetja ali posamezniki souporabljali podatke.

Za podjetja so te storitve lahko v obliki digitalnih platform, ki bodo podpirale prostovoljno souporabo podatkov med podjetji ali olajšale izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti glede souporabe podatkov. Z uporabo teh storitev bodo podjetja svoje podatke lahko dala v souporabo brez strahu pred zlorabami ali izgubo konkurenčne prednosti.

Kar zadeva osebne podatke, bodo take storitve in njihovi ponudniki posameznikom pomagali pri uveljavljanju pravic na podlagi splošne uredbe o varstvu podatkov. To bo ljudem pomagalo, da bodo imeli popoln nadzor nad svojimi podatki, in jim omogočilo, da jih delijo s podjetjem, ki mu zaupajo. To lahko na primer dosežemo z novimi orodji za upravljanje osebnih podatkov, kot so osebni podatkovni prostori ali „podatkovne denarnice“, ki so aplikacije, ki take podatke na podlagi privolitve njihovega imetnika posredujejo drugim.

Ponudniki storitev posredovanja podatkov bodo morali biti evidentirani v registru, da bodo njihove stranke vedele, da jim lahko zaupajo.

Ponudniki storitev podatkov, danih v souporabo, ne bodo smeli uporabljati za druge namene. Od njih ne bodo mogli imeti koristi, na primer tako, da bi jih prodali naprej. Vendar lahko zaračunavajo transakcije, ki jih izvedejo.

Podatkovni altruizem za skupno dobro

Akt posameznikom in podjetjem tudi olajšuje, da prostovoljno dajo na voljo podatke v skupno dobro, na primer za zdravstvene raziskave.

Subjekti, ki želijo zbirati podatke za cilje splošnega interesa, lahko zaprosijo za vpis v nacionalni register priznanih organizacij za podatkovni altruizem. Registrirane organizacije bodo priznane po vsej EU. To bo ustvarilo potrebno zaupanje v podatkovni altruizem ter posameznike in podjetja spodbudilo k darovanju podatkov takim organizacijam, da bi jih tako lahko uporabili za širšo družbeno korist.

Če želi organizacija biti v skladu z aktom priznana kot organizacija za podatkovni altruizem, bo morala upoštevati posebna pravila.

Preprosta identifikacija ponudnikov storitev

Prostovoljno certificiranje v obliki logotipa bo olajšalo identifikacijo ponudnikov storitev posredovanja podatkov in organizacij za podatkovni altruizem, ki izpolnjujejo zahteve.

Evropski odbor za podatkovne inovacije

Vzpostavljena bo nova struktura – Evropski odbor za podatkovne inovacije –, ki bo Komisiji svetovala in pomagala tudi pri krepitvi interoperabilnosti storitev posredovanja podatkov in izdajanju smernic o tem, kako olajšati razvoj podatkovnih prostorov.

Mednarodni dostop do neosebnih podatkov in njihov prenos

Akt uvaja zaščitne ukrepe, s katerimi se podatki javnega sektorja, storitve posredovanja podatkov in organizacije za podatkovni altruizem varujejo pred nezakonitim mednarodnim prenosom ali vladnim dostopom do neosebnih podatkov. V zvezi z osebnimi podatki EU že uporablja podobne zaščitne ukrepe v okviru splošne uredbe o varstvu podatkov.

Zlasti lahko Komisija prek sekundarne zakonodaje sprejme sklepe o ustreznosti, s katerimi razglasi, da določene države nečlanice EU zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe za uporabo neosebnih podatkov, prenesenih iz EU. Ti sklepi bi bili podobni sklepom o ustreznosti v zvezi z osebnimi podatki v okviru splošne uredbe o varstvu podatkov. Veljati bi moralo, da takšni zaščitni ukrepi obstajajo, kadar ima zadevna država vzpostavljene enakovredne ukrepe, ki zagotavljajo podobno raven varstva, kot jo zagotavlja pravo EU ali pravo države članice.

Komisija lahko sprejme tudi vzorčne pogodbene klavzule v podporo organom javnega sektorja in ponovnim uporabnikom v primeru prenosa podatkov javnega sektorja v tretje države.

Časovnica začetka uporabe

Nova pravila se bodo začela uporabljati 15 mesecev po začetku veljavnosti uredbe.

Naslednji koraki

Danes doseženi začasni dogovor mora odobriti Svet. Zdaj bo predložen Odboru stalnih predstavnikov (Coreper) v potrditev.