Dva dneva posvečena konservatorsko-restavratorskim posegom na arhivskem gradivu

Srečanja vodij evropskih konservatorskih in restavratorskih centrov v arhivih se sicer odvijajo vsako leto, letošnje pa je bil že dvanajsto zapored. Do sedaj so bila taka srečanja vedno izvedena v živo, nazadnje leta 2019 na Finskem, v lanskem letu pa je bilo zaradi pandemije srečanje odpovedano. Da premor kljub neugodnim zdravstvenim razmeram ne bi bil predolg, smo v Centru za konserviranje in restavriranje prevzeli pobudo in izvedli srečanje, ki je potekalo virtualno iz Arhiva Republike Slovenije. Glavni namen takih srečanj je izmenjava strokovnih mnenj in izkušenj ter podajanje dobrih praks na področju konserviranja-restavriranja arhivskega gradiva, pa tudi na področju preventivne konservacije. Srečanja so predvsem nakazovanje in priprava smernic za naprej v luči razvoja stroke.

Temi prvega dne sta bili Soočanje s Covidom-19 v vsakodnevni preventivni konservaciji arhivskega gradiva in Konserviranje-restavriranje arhivskega gradiva na splošno (papir, pergament) – dobre prakse in nova znanja, temo drugega dne pa smo naslovili Klimatske spremembe v svetu in pri nas ter s tem povezna preventivna konservacija v arhivih: dobre prakse, izkušnje, načrti, razmišljanja – kaj lahko pričakujemo in na kaj bi morali biti pripravljeni?

Dogodka se je prvi dan udeležilo 25 udeležencev, med njimi tudi predavatelji, ki niso vodje, drugi dan pa je bilo udeležencev 18. Vključena sta bila tudi vodja iz Združenega kraljestva in vodja iz Severne Irske, kot vabljena iz zainteresirane države, četudi Velika Britanija formalno ni več članica EU.

Prvi dan

V uvodni predstavitvi smo predvajali promocijska filma o Sloveniji, nadaljevali pa z video  predstavitvijo Arhiva Republike Slovenije in Centra za konserviranje in restavriranje. Za tem je deset predavateljev predstavilo različne teme, ki so jih zanimale in na katere so se pripravili. Govorili so predvsem o dobrih praksah pri konserviranju-restavriranju raznolikega arhivskega gradiva, kot je restavriranje poškodb na gradivu s papirno podlago s pomočjo želatine, uporaba novega materiala za restavriranje voščenih pečatov, priprava fotografskega arhivskega gradiva pred digitalizacijo, ter nakazali nove smernice pri zagotavljanju ustrezne hrambe in varovanja arhivskega gradiva v arhivskih depojih, ki temeljijo na ugotovitvah večletnega dela in njihovih izkušnjah. Zelo odmevna je bila predstavitev reševanja arhivskega gradiva po požaru s poudarkom na napakah in težavah, ki so ovirale samo reševanje oziroma gašenje požara. Spregovorili so tudi o tem, kako so izkoristili razpoložljiv čas za pripravo razstave med pandemijo in se dotaknili uporabe spletne platforme pri dokumentiranju arhivskega gradiva.

Drugi dan

Drugi dan srečanja se je predstavilo šest predavateljev, ki jim je sledila okrogla miza na temo Klimatske spremembe v svetu in pri nas ter s tem povezana preventivna konservacija v arhivih. To je bila tudi ena izmed prioritetnih tematik predsedujoče Slovenije, v katero smo se, s svojim dogodkom, vključili tudi vodje konzervatorskih centrov. Posebej je bil izpostavljen problem dviga gladine morja zaradi klimatskih sprememb, ki bi bil lahko za nekatere države usoden in nevaren. Voda bi lahko ogrozila njihove depoje, ki so sedaj  postavljeni na nivo morske gladine, v iskanju rešitev pa so bili prikazani tudi njihovi načrti za naprej.

Govorili smo še o novem forumu, ki ga bi ga radi pripravili za področje konserviranja-restavriranja. Na ta način bi radi delili strokovno znanje in izkušnje tudi na spletni platformi, za glavne teme pa smo navedli stalne pereče probleme dolgoročne hrambe arhivskega gradiva, kot so:

• zagotavljanje ustrezne temperature in relativne vlage v arhivskih depojih in s tem povezanih prezračevalnih sistemov pri gradnji in urejanju varčnih zgradb;
• primer dobre prakse pri odzivanju zaposlenih na različne nesreče, ki se lahko zgodijo v arhivih, in povezovanje drugih nujno potrebnih služb v takih situacijah;
• koristi depojev s temperaturo okoli ledišča;
• izkušnje z obvladovanjem pojava rjave srebrne ribice v idealnem arhivskem depoju.

Ob koncu smo ugotovili, da so teme nakazale smernice, na katere moramo biti pozorni in jim slediti. Na kratko velja povedati, da smo se posvetili predvsem klimatskim spremembam, skrbi za okolje v smislu energijske varčnosti zgradb in skrbi za čisto okolje, kot tudi vključenosti stroke v digitalno dobo. Glavni poudarek pri obravnavi zgradb je bil namenjen njihovi energijski varčnosti brez uporabe potratnih ventilacijskih sistemov v prostorih in brez uporabe kemikalij, in ukrepom in rešitvah, s katerimi se kljub temu doseže ustrezna učinkovitost pogojev za trajno hrambo arhivskega gradiva. Najbolj koristna za naše delo pa je bila razprava o dognanjih glede implementacije novih materialov in praks pri konserviranju-restavriranju poškodovanega arhivskega gradiva, možnostih priprave strokovnih delavnic ter izmenjava mnenj in idej strokovnjakov v luči povezovanja stroke v evropskem prostoru.

Lucija Planinc