Slovenija s potrditvijo direktive NIS 2 močno prispevala h krepitvi kibernetske varnosti v Evropski uniji
Osrednja tema drugega dne zasedanja sveta je bila potrditev splošnega pristopa pri Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (NIS 2). Direktiva krepi skupno situacijsko zavedanje in kolektivno sposobnost odzivanja na kibernetske napade znotraj Evropske unije. V ta namen razširja področje uporabe ter odpravlja razlikovanje med operaterji bistvenih storitev in ponudniki digitalnih storitev z uvedbo splošnega merila velikosti (vključitev srednjih in velikih podjetij). Direktiva prav tako krepi varnostne zahteve za podjetja z uvedbo delovanja za obvladovanje tveganj kot osnovne zahteve zagotavljanja kibernetske varnosti, vključno s prenosom odgovornosti na vodstva podjetij.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je ob sprejetju direktive poudaril: »Zelo sem vesel, da nam je danes uspelo doseči splošni pristop pri tako pomembni direktivi, kot je NIS 2. S tem močno izboljšujemo odpornost in zmogljivost odzivanja – tako javnih kot zasebnih subjektov ter EU kot celote – na incidente na področju kibernetske varnosti in zaščite kritične infrastrukture. Določamo tudi strožje nadzorne ukrepe, uvajamo medsebojne strokovne preglede držav članic EU, okrepljeno varnost dobavnih verig ter vzpostavljamo osnovni okvir za usklajeno razkritje ranljivosti. Ob tem pa poudarjam, da sprejem predlagane direktive pomeni minimalno stopnjo harmonizacije, ki državam članicam ne preprečuje, da na nacionalnih ravneh sprejmejo še dodatne ukrepe.«
V okviru teme, naslovljene Digitalne pravice in načela, je minister Andrijanič vodil posvet, na katerem so države članice opravile politično razpravo o pobudi za pripravo evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih. Priprava deklaracije poteka v okviru Evropske komisije. Zagotovila naj bi trajnostno in varno digitalno preobrazbo, osredotočeno na človeka in evropske vrednote. Gradila naj bi na opravljenih javnih posvetovanjih, raziskavi Eurobarometra ter tudi številnih dosedanjih prizadevanjih tako EK kot posameznih držav članic. Digitalne tehnologije prinašajo mnoge priložnosti, hkrati pa tudi določena tveganja povečevanja razlik med ljudmi, zato menimo, da je odgovorno, da se to za celotno družbo pomembno področje digitalnih pravic in načel tudi ustrezno obravnava.
Slovenskemu predsedovanju je uspelo uspešno zaključiti pogajanja z Evropskim parlamentom glede akta o upravljanju podatkov (DGA), ki bo vzpostavil trdne mehanizme za lažjo vnovično uporabo nekaterih kategorij zaščitenih podatkov javnega sektorja, povečal zaupanje v storitve glede posredovanja podatkov in spodbujal podatkovni altruizem po vsej EU. Minister Koritnik je dogovor pospremil z besedami: »Akt o upravljanju podatkov je pomemben mejnik, ki bo v prihodnjih letih spodbudil podatkovno vodeno gospodarstvo v Evropi. Z omogočanjem nadzora in ustvarjanjem zaupanja bo pomagal sprostiti potencial velikih količin podatkov, ki jih ustvarijo podjetja in posamezniki. To je ključno za razvoj aplikacij umetne inteligence in svetovno konkurenčnost EU na tem področju. Inovacije, ki temeljijo na podatkih, nam bodo pomagale pri reševanju vrste družbenih izzivov in spodbujanju gospodarske rasti, kar je bistveno za okrevanje po pandemiji covida-19.«
Ministri so razpravljali tudi o Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (t. i. roaming). Po besedah ministra Koritnika se Slovenija zavzema, da bodo glavni predlogi sprememb operaterjem omogočili nudenje maloprodajne storitve gostovanja v Uniji pod enakimi pogoji kot doma ter bodo z dodatnimi ukrepi uporabnikom med gostovanjem zagotovljene kakovostne storitve in dostop do komunikacij v sili. »Delo na tehnični ravni poteka in besedilo predloga je v intenzivnem usklajevanju. Pričakujem, da bodo pogajanja zaključena že 8. decembra,« je ob tem dejal minister Koritnik.
Sicer pa je Slovenija predstavila tudi napredek pri pripravi končnega besedila akta o umetni inteligenci, ki bi omogočal prilagajanje prihodnjemu razvoju in rešitvam na področju umetne inteligence ter podporo okolju za spodbujanje inovacij. V pripravi imamo tako prvo kompromisno besedilo predloga.