Obisk je bil usklajen z ministrstvom za zunanje zadeve, Pučnik pa je med obiskom v Bruslju nastopal kot predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije in ne kot predsednik Demosa. Na predlog organizatorjev se je srečal predvsem s tistimi poslanci, ki so dvomili o »slovenskem projektu« in  procesu vključevanja Slovenije v Evropsko skupnost. Pučnik je sogovornike seznanjal z možnostmi gospodarskega sodelovanja s Slovenijo in posledicami priznanja Slovenije. Sprejel ga je tudi predsednik Evropskega parlamenta Enrique Barόn Crespo.

Madžarska diplomatsko previdna pri priznanju Slovenije

Čeprav so politične elite evropskih držav kolebale s priznanjem suverenosti Republike Slovenije, pa so bile temu bolj naklonjene javnomnenjske raziskave evropskega prebivalstva. Tako je finska revija Suomen Kuvalehti objavila rezultate ankete o tem, ali bi Finska morala priznati samostojnost Slovenije in Hrvaške. Za samostojno Slovenijo in Hrvaško se je pozitivno opredelilo 68 odstotkov vprašanih, 11 odstotkov jih je bilo proti, 21 odstotkov pa se jih ni opredelilo. Kljub temu da so nam bile vse sosednje države naklonjene na poti osamosvojitve, pa to ni veljalo za nedavno postsovjetsko Madžarsko. Čeprav je bilo današnje slovensko Prekmurje skoraj tisoč let del ogrskega državnega okvira, pa razen madžarske fašistične okupacije med drugo svetovno vojno Madžari v nasprotju z Italijani in Nemci nikoli niso veljali za zgodovinske sovražnike Slovencem. Po nepričakovanem razpadu Sovjetske zveze je Madžarska že dan po uspelem ukrajinskem referendumu vzpostavila diplomatske stike s Kijevom, diplomatsko priznanje Ukrajine pa je sledilo v naslednjih dneh. Kljub hrvaško-slovenski diplomatski ofenzivi za priznanje pa se je to odmikalo v prihodnost. Nekatere madžarske zadržke glede priznanja je navedel državni sekretar v zunanjem ministrstvu Tamas Katona na izredni seji zunanjepolitičnega odbora državnega zbora, kjer so obravnavali dvoje pisem, ki ju je predsednik hrvaškega sabora dr. Žarko Domljan poslal predsedniku madžarskega parlamenta. Katona je dejal, da Madžarska ne bo priznala Slovenije in Hrvaške niti enostransko niti v okviru skupne nemško-italijansko-avstrijsko-madžarske akcije, predvsem zaradi ohranitve svojih političnih in gospodarskih interesov s Srbijo, saj bi s samostojno diplomatsko akcijo tvegali tudi usodo vojvodinskih Madžarov. Priznanje bi sledilo šele po priznanju evropske dvanajsterice po sestanku v Maastrichtu in če se bodo temu pridružile tudi evropske nevtralne države in ZDA. Nekdanji zunanji minister in tedanji predsednik opozicijske madžarske socialistične stranke in predsednik zunanjepolitičnega odbora državnega zbora Gyula Horn je bil drugačnega mnenja. Menil je, da je bila evropska dvanajsterica glede rešitve jugoslovanske krize nesposobna, »saj so se njena sredstva izčrpala do konca«. Jugoslovansko krizo bi morali prenesti na vseevropski forum, pred zunanje ministre Konference o evropski varnosti in sodelovanju ali celo na višjo raven od te konference. Opozoril je, da nemoč, ki jo je Evropa pokazala pri reševanju jugoslovanske krize, »utegne ustvariti nevaren precedens glede izbruha drugih evropskih konfliktov«.

Nova predstavnika Slovenije na Dunaju in Londonu

Slovenska vlada je predlagala dosedanjo ministrico za zdravje dr. Katjo Boh za vodjo Biroja Republike Slovenije na Dunaju in mag. Matjaža Šinkovca, predsednika komisije Skupščine Republike Slovenije za mednarodne odnose, za vodjo Slovenskega informativnega urada v Londonu, od koder se je ravno vrnil. V Veliki Britaniji se je pogovarjal s predsednikom zunanjepolitičnega odbora spodnjega doma Davidom Howellom in nekaterimi poslanci konservativne in laburistične stranke britanskega parlamenta. Kot posebni odposlanec Slovenije se je sestal s predstavniki zunanjega in obrambnega ministrstva ter ministrstva za industrijo in trgovino, Evropske banke za obnovo in razvoj ter nekaterih drugih institucij. Pogovori so potekali o konkretnih možnostih za medsebojno sodelovanje še pred uradnim priznanjem Slovenije. Britansko zunanje ministrstvo se zavzema za hkratno priznanje Slovenije s strani vseh držav Evropske skupnosti (ES), za kar pa menijo, da še ni pravi trenutek, saj so želeli pred tem doseči politično rešitev jugoslovanske krize. Predstavniki britanskega zunanjega ministrstva so zagotovili, da bodo slovenski državljani uporabljali za prehod meje slovenski potni list, čeprav ga Velika Britanija še ne bo uradno priznala.

Visoki gostje na obisku

»Verjamem, da bo Avstralija v naslednjem mesecu priznala Hrvaško in Slovenijo,« pa je dejal dr. Andrew Theophanous, predsednik pododbora za zunanje zadeve avstralskega parlamenta in predsednik odbora avstralskega parlamenta za priznanje Slovenije in Hrvaške. Avstralski poslanec se je mudil v Sloveniji in se sešel s predsednikom Predsedstva Republike Slovenije Milanom Kučanom, predsednikom in podpredsednikom Skupščine Republike Slovenije dr. Francetom Bučarjem ter Vanetom Gošnikom ter slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom. Ugledni gost je bil znan po svojih prizadevanjih za čimprejšnje priznanje Slovenije in Hrvaške ter obljubljal, da se bo Avstralija priključila tistim državam, ki bodo prve priznale Slovenijo. Predsednik Kučan je v pogovorih med drugim izrazil tudi pripravljenost Slovenije, da prevzame vlogo posrednika v kriznih razmerah v nekdanji Jugoslaviji. Istega dne je Kučan v predsedniški palači sprejel še vodjo opazovalne misije Evropske skupnosti Dirka van Houtena s sodelavci. Predsednik Kučan je goste seznanil s pogledi in stališči Slovenije do položaja v Jugoslaviji, vojne na Hrvaškem in vprašanj, povezanih z razpletom jugoslovanske krize. Po široki izmenjavi mnenj je van Houten pozitivno ocenil skladnost med stališči in ocenami Slovenije na eni ter njegovimi oziroma opazovalske misije na drugi strani.

Zadnji izdihljaji haaške mirovne konference

V Maastrichtu je potekalo prvo srečanje dvanajstih voditeljev držav članic z namenom preoblikovanja Evropske skupnosti v politično in gospodarsko denarno unijo, današnjo Evropsko unijo. V bojazni, da bi jugoslovanska kriza utegnila pokvariti vrh Evropske skupnosti, je francoska diplomacija predlagala, da je treba čim prej doseči dogovor o glavnih obrisih skupne zunanje in obrambne politike in na njenih temeljih razmišljati o novih potezah skupnosti. S tako usmeritvijo se je predsednik Francois Mitterrand izrekel za priznanje jugoslovanskih republik, a pod pogojem, da te v okviru mednarodnih nadzornih mehanizmov uveljavljajo svojo suverenost. Nizozemsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo posebno zasedanje zunanjih ministrov ES, posvečeno krizi v Jugoslaviji, predvidoma 16. decembra. Opazovalci so pričakovali, da bo Nemčija na tem sestanku ponovno pozvala, naj ES prizna Slovenijo in Hrvaško.

V naslednjih dneh naj bi prav tako v nizozemskem mestu, prestolnici Haag, potekal uradno sicer neformalni sestanek voditeljev republik nekdanje Jugoslavije, neuradno pa dejansko nadaljevanje mirovne konference. Poleg lorda Carringtona bodo prisotni samo šefi republik, brez članov republiških in zveznih delegacij. Po sestanku ne bo običajne tiskovne konference, izdali bodo samo uradno sporočilo. Arbitražna komisija ES je namreč izdala sporočilo, da Jugoslavija kot država razpada in da morajo republike začeti pogajanja o pravnem nasledstvu nekdanje federacije, pri čemer morajo upoštevati mednarodno pravo in pravice manjšin.

Mirovna konferenca o Jugoslaviji v Haagu je veljala za drugačno konferenco. Začela se je brez jasno opredeljenih ciljev, poprejšnjih posvetovanj, natančno določenega dnevnega reda in koledarja srečanj. Prav tako pa ni bila popolnoma jasno opredeljena vloga udeležencev, predvsem zveznih organov in jugoslovanske armade. Evropska skupnost je bila prepričana, da bo jugoslovansko krizo razrešila že z močjo svoje avtoritete in grožnjami s sankcijami. Vse do 18. oktobra ni predložila lastnih predlogov reševanje krize. ES je bila še dolgo prepričana, da je mogoče ohraniti Jugoslavijo v obliki rahle zveze, na temelju skupnih demokratičnih opredelitev, varstva manjšin in gospodarske povezanosti. Na peti plenarni seji, na kateri je »sodeloval lord Carrington s svojimi papirji«, je prišlo do spoznanja, da Jugoslavije ni mogoče več ohranjati. Republike so dobile stopnjo subjektivitete, zvezni organi pa so imeli vse manjšo vlogo. Nad konferenco je ves čas lebdelo vprašanje, ali jo sploh nadaljevati, dokler traja vojna na Hrvaškem. Kmalu je postalo tudi jasno, da za Slovenijo carinska unija ni sprejemljiva. Slovenska delegacija je že na samem začetku odkrito povedala, da jo na konferenci zanimajo mir, vprašanja nasledstva in urejanje odnosov med prihodnjimi samostojnimi državami. Med eno izmed sej se je slovenski zunanji minister dr. Rupel glasno spraševal, »koga gospod Lončar sploh predstavlja na konferenci«.

Ameriške sankcije za vse jugoslovanske republike

Uradna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Margaret Tutwiler je sporočila, da so Združene države Amerike zaradi ponovnega bombardiranja Siska, Zadra in Osijeka uvedle sankcije proti vsej Jugoslaviji. Sankcije zajemajo ukinitev trgovanja v okviru splošnega sistema ugodnosti, programov ameriške moči in dvostranskega vizumskega sporazuma o tekstilu z ZDA. S temi ukrepi naj bi ZDA dosegle prenehanje sovražnosti v Jugoslaviji in razrešitev sporov po mirni poti. Na tiskovni konferenci je Margaret Tutwiler povedala, da Washington ostaja pri znanih načelih o nujnosti miroljubne rešitve jugoslovanskega problema s pogajanji. Politična odločitev bo prizadela tudi slovensko blago (kristal, pohištvo), saj sankcije veljajo za vse republike brez izjeme. ZDA so pomemben trgovinski partner Republike Slovenije. Med državami, s katerimi trgujejo, so na šestem mestu, za ZR Nemčijo, Italijo, Sovjetsko zvezo, Francijo in Avstrijo. Slovenija opravi 4 do 5 odstotkov zunanjetrgovinske menjave s trgom ZDA. najpomembnejši izvozni artikli Slovenije v ZDA so pohištvo, stekleni izdelki (kristali), usnjena obutev, bela tehnika, igrače in tekstilni izdelki. Ukrepi pomenijo podražitev in s tem lahko tudi postopno zmanjševanje, lahko celo ustavitev možnosti prodaje naših izdelkov zaradi višjih cen. Samo lani so ZDA uvozile iz Jugoslavije za 776 milijonov dolarjev blaga. Slovensko zunanje ministrstvo se je odzvalo na sankcije, ki so jih ZDA uvedle proti Jugoslaviji.

Na prvih znamkah nove države grb Republike Slovenije

V Ljubljani se je sestala komisija ministrstva za promet in zveze, ki se je odločila, da bo na prvih rednih znamkah Republike Slovenije kot motiv grb države v štirih različnih odtenkih. Po izbrani grafično-likovno podobi naj bi prve slovenske znamke izšle še konec leta 1991.

Avtor: dr. David Petelin

Viri:

• Delo 7. december 1991.
• Dnevnik 7. december 1991.
• Slovenec 7. december 1991.
• Večer 7. december 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30