Udeležence posveta je uvodoma nagovorila državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc. Predstavila je pomen kulture v procesu intenzivne digitalizacije družbe. Ob tem je v duhu sodelovanja kulturnih ustanov s svojimi uporabniki izpostavila oblikovanje skupnega prostora vrednot: "Spregovoriti moramo o tem, kako v vsakem od nas vzbuditi zavest in potrebo, da bo prispeval h gradnji ustvarjalne in odporne skupnosti, ki se bo v obdobjih družbenih, ekonomskih, zdravstvenih in okoljskih izzivov lahko zanesla na svoje vrednote."

Zbrane je pozdravila tudi Rehana Schwinninger-Ladak, vodja Enote za interaktivne tehnologije in digitalno kulturo ter izobraževanje Evropske komisije. Temo konference je smiselno povezala s pred kratkim sprejetim priporočilom Evropske komisije o skupnem evropskem podatkovnem prostoru za kulturno dediščino.

Na posvetu so bili predstavljeni različni vidiki vključevanja uporabnikov v oblikovanje kulturne izkušnje. Udeleženci konference so se strinjali, da skrbna komunikacija z uporabniki prinese najboljše rezultate za dostopnost kulturnih dobrin. Seznanili so se z zanimivimi sodelovalnimi praksami tako pri Europeani kot pri skrbnikih sorodnih zbirk (Flickr, Wikimedia, Švedski nacionalni muzej …) ter dragocenimi izsledki projektov tudi na področju nesnovne in pisne kulturne dediščine. Posebna pozornost je bila med drugim namenjena mladim – pomenu vključujoče digitalne kulturne vzgoje in pričakovanjem mlajše generacije. Predstavniki le-te si želijo interaktivno, poglobljeno kulturno izkušnjo, ki predstavlja za uveljavljene kulturne ustanove še poseben izziv.

Posveta sta se s svojima predstavitvama udeležila tudi dr. Pavel Car, direktor Narodnega muzeja Slovenije, in dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice za vodenje strokovnega dela. Slovenska predstavnika sta orisala stanje na področju digitalizacije slovenskih muzejev in knjižnic. Dr. Car je v kontekstu digitalne transformacije pojasnil nekaj prednosti, slabosti in priložnosti, s katerimi se v tem procesu soočajo muzeji, kot so potreba po poenotenju raznolikih aplikacij za posamezne zbirke, pomen varne in enovite dolgoročne digitalne hrambe. Poleg tega je poudaril izreden vpliv sodelovanja z uporabniki in komunikacije strokovnih delavcev znotraj kulturnih ustanov, ki s svojim prizadevnim delom gradijo odličnost inštitucij. Dr. Vodopivec je izpostavila odlično sodelovanje Narodne in univerzitetne knjižnice kot nacionalnega agregatorja kulturnih vsebin z Europeano in predstavila našo nacionalno digitalno knjižnico dLib. Ta knjižnica že več kot 15 let omogoča dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture. Zavzela se je za skupno nacionalno infrastrukturo, uporabo metapodatkov ter protokole ustanov na področju muzejev, arhivov in knjižnic. Z dr. Carjem sta podprla idejo o strategiji digitalne kulturne dediščine, ki bi predstavljala temelje za oblikovanje skupnega digitalnega predstavitvenega vozlišča slovenskih kulturnih ustanov. Na vozlišču bi svoj pomen dobili tudi elementi soustvarjalnih povezovanj z uporabniki.

Sodelujoči strokovnjaki so v svojih prispevkih na različne načine osvetlili in podprli enotno sporočilo konference: pozornost kulturnih ustanov mora biti tudi na področju digitalizacije kulturne ponudbe usmerjena k uporabnikom, ki svoje potrebe sporočajo v raznolikih procesih vključujočega soustvarjanja kulturnih dobrin. Uporabniki to pozornost vračajo s pomočjo zavzetega sodelovanja v zbiranju in kontekstualiziranju kulturne dediščine, sodelovanju v projektih množičenja ter izboljševanju kakovosti podatkov s pomočjo pristopa igrifikacije. V tovrstnem partnerstvu neprestano izmenjujočega se investiranja v skupno dobro se rojeva, razvija in oplaja kulturna skupnost, v kateri vsak udeleženec prispeva svoj dragocen del. Oblikovanje vključevalnih skupnosti predpostavlja veliko skrbnega dela, časa in virov, zato mu morajo kulturne ustanove v postopku digitalne transformacije odmeriti potrebno pozornost.