Na konferenci je nastopila vrsta strokovnjakov za podatkovno znanost, semantiko in interoperabilnost. Deležniki iz javnega in zasebnega sektorja so razpravljali, kako je mogoče med ponudniki in uporabniki izmenjati različne nabore podatkov in hkrati zaščititi etične in pravne vidike, ki v središče postavljajo človeka. Semantična interoperabilnost je namreč ključna za vsebinsko skladen pretok podatkov ter vzpostavitev podatkovnih prostorov in enotnega trga za podatke v EU.

Spletni dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 350 udeležencev, so z uvodnimi nagovori uradno odprli evropski komisar za proračun in upravo Johannes Hahn, minister za javno upravo Boštjan Koritnik in generalni direktor DG DIGIT pri Evropski komisiji Mario Campolargo.  

Minister Koritnik je v uvodnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da se Slovenija s prednostnimi nalogami predsedovanja dejavno vključuje v spodbujanje digitalne preobrazbe, vključno z upravljanjem podatkov, umetno inteligenco in kibernetsko varnostjo.

»Bistveni del vsakega podatkovnega ekosistema je osredotočenost na človeka. To pomeni, da je človek postavljen v središče digitalnega sveta tako, da lahko zaupa podatkom in tehnologiji ter verjame, da so spoštovane njegove pravice, vrednote in etika.«                                Boštjan Koritnik, minister za javno upravo

Spomnil je še, da evropska podatkovna strategija predvideva skupni evropski podatkovni prostor za javne uprave EU in enotni digitalni trg, kar bo spodbudilo nemoten dostop do podatkov in njihovo ponovno uporabo. S tem želi zagotoviti konkurenčnost in suverenost podatkov v Evropi za podporo podatkovnega gospodarstva, ki bo privlačno za razvoj, varno in dinamično.

Podlaga za učinkovito ukvarjanje z različnimi oblikami, velikimi količinami in kompleksnostjo podatkov je evropska strategija umetne inteligence, in sicer predvsem za učinkovito uporabo podatkov za podporo odločanju in zagotavljanje storitev. Pri tem se semantična interoperabilnost nanaša na pravi pomen podatkov, kar je v sistemih umetne inteligence, predvsem pri združevanju podatkov iz različnih sistemov, velik izziv. Pomembno je, da je v središču digitalnega sveta človek kot eden ključnih delov digitalne preobrazbe. Kot je še poudaril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, je treba zaščititi človekove pravice, socialno blaginjo, napredek znanosti in etične vidike, ki temeljijo na evropskih demokratičnih vrednotah.

Plenarni govornik konference je bil Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, digitalni glasnik in raziskovalec s področja umetne inteligence, dejaven v vrsti prestižnih mednarodnih odborov in raziskovalnih skupin ter sodelavec v okviru Unescovega mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco v Sloveniji. V prispevku o spremljanju umetne inteligence v realnem času z naslovom Spremljanje umetne inteligence za namene politik v realnem času je s svojimi dragocenimi izkušnjami in bogatim znanjem podal širši oris avtomatiziranega ustvarjanja in upravljanja semantike z različnimi pravili, metodologijami in orodji.

V nadaljevanju konference se je Slovenija kot predsedujoča država Svetu EU predstavila z vodenjem dveh vzporednih sekcij. Prvo sekcijo o vlogi interoperabilnosti v javnih storitvah z naslovom Predstavitev vloge interoperabilnosti v javnih storitvah  je vodila dr. Karmen Kern Pipan z Direktorata za informatiko na ministrstvu za javno upravo, drugo, o rudarjenju besedil in semantiki z naslovom Rudarjenje besedil in semantika, pa je vodil dr. Slavko Žitnik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Strokovni sodelavci ministrstva za javno upravo so predstavili dva pomembna projekta s področja upravljanja podatkov in umetne inteligence. Miha Jesenko je v sodelovanju s prof. dr. Blažem Zupanom s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v prispevku Vpeljevanje tehnik za semantično analizo dokumentov javnega značaja predstavil orodje umetne inteligence za primerjavo nestrukturiranih besedil glede na pomen (semantična primerjava) – semantični analizator besedil, Bernarda Kozelj in Boštjan Tovornik pa sta v prispevku Slovenska platforma za uresničevanje načela »Samo enkrat« pri izmenjavi podatkov z rešitvijo Pladenj  predstavila skupni aplikacijski gradnik Pladenj, sistem za standardizirano izvajanje elektronskih podatkovnih poizvedb.

V popoldanskem delu konference je potekal akademski kotiček, kjer so podiplomski in magistrski študenti predstavili svoje raziskovalne ideje. Moderatorja iz Slovenije sta bila prof. dr. Blaž Zupan in dr. Dejan Lavbič, oba s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Konferenca se je končala z okroglo mizo na temo podatkovnih prostorov in vloge semantike, na kateri so udeleženci izmenjali mnenja glede e-naročanja, pametnih mest in podpornih centrov za izmenjavo podatkov.

Vabljeni k ogledu ključnih poudarkov konference SEMIC 2021.