Sprejete so bile nove smernice za delovanje v okviru göteborškega protokola o zmanjševanju zakisovanja, evtrofikacije in prizemnega ozona. Po sprejetju novih usmeritev se pričakuje znatno zmanjšanje emisij delcev (PM) velikosti 2,5 µm, črnega ogljika in drugih onesnaževal, kar bo v korist zdravju ljudi, podnebju in biotski raznovrstnosti. Potem ko so bile smernice z dobrimi praksami za manj onesnaževanja pri kurjenju lesa sprejete že leta 2019, so pogodbenice zdaj sprejele tudi smernice za zmanjšanje emisij zaradi sežiganja kmetijskih odpadkov. Individualna kurišča in zgorevanje odpadkov so namreč velik vir delcev in drugih onesnaževal.

O kmetijskih praksah so države razpravljale tudi v okviru novega poročila o oceni emisij amonijaka (NH3), v katerem je ugotovljeno, da je za preprečitev škode za ekosisteme in zdravje potrebno od 30 do 50-odstotno zmanjšanje teh emisij. Medtem ko znaša ocenjena škoda zaradi emisij amonijaka za javno zdravje in ekosisteme od 10 do 25 evrov na kilogram amonijaka, so ukrepi za zmanjšanje emisij amonijaka stroškovno učinkovitejši in se gibljejo od 4 do 15 evrov na kilogram amonijaka.

Na zasedanju je potekala tudi razprava o učinkovitosti izvajanja göteborškega protokola, saj bo njegov pregled, ki se izvaja prav zdaj, mejnik v nadaljnjem izvajanju konvencije. Države pogodbenice so pozdravile skorajšnji začetek veljavnosti spremenjenih Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih (20. januar 2022) in Protokola o težkih kovinah (8. februar 2022) h konvenciji iz leta 1979, ki prinašata dodatne koristi za čistejši zrak in okolje.

Države pogodbenice so se strinjale, da bo za uspešno izvajanje konvencije v prihodnosti ključno tesnejše sodelovanje znotraj in zunaj regije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE). Ob priznavanju te potrebe so pogodbenice konvencije leta 2019 sprožile novo pobudo, imenovano »Forum za mednarodno sodelovanje na področju onesnaževanja zraka«, katere cilj je podpreti mednarodno izmenjavo informacij in vzajemno učenje na tehnični in politični ravni. Za operacionalizacijo te pobude so pogodbenice ustanovile novo projektno skupino, ki ji bosta predsedovala Švedska in Združeno kraljestvo, vključuje pa strokovnjake iz držav pogodbenic in drugih zainteresiranih držav ter mednarodnih organizacij.