Mirovna konferenca o Jugoslaviji

Predsedujoči konference je  postavil osrednje vprašanje, ali Jugoslavija sploh še obstaja, potem ko je nekaj republik že razglasilo samostojnost. Ob tem vprašanju sta srbski in črnogorski predsednik republike zagovarjala stališče, da gre za odcepitev nekaterih republik od Jugoslavije in ne za njen razpad, kakor je odločila arbitražna komisija. Za Slovenijo pa je bilo pomembno predvsem to, da je bilo v preambuli mirovnega sporazuma zapisano, da so republike tiste, ki urejajo vprašanje jugoslovanske krize, nasledstva in medsebojnih odnosov.

Skrb za človekove pravice kot merilo ugleda države

Spoštovanje osnovnih človekovih pravic in zagotavljanje temeljnih državljanskih svoboščin sta najpomembnejši prvini za ugled države v mednarodni skupnosti. Splošna deklaracija o človekovih pravicah in konvenciji o državljanskih in političnih pravicah ter gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah so že dolgo nazaj začrtale kodeks vedenja in ravnanja države do svojih državljanov in drugih, do katerih je segla njihova roka oblasti. V tem času je mednarodna skupnost postajala vse bolj občutljiva in vztrajna, prav tako pa pri vprašanju človekovih pravic nič več ni veljalo pravilo nevmešavanja v notranje zadeve držav.

Agencija Organizacije združenih narodov za razvoj je 88 držav sveta razvrstila glede na stopnjo spoštovanja človekovih pravic in zagotavljanja državljanskih in političnih svoboščin. Vedenje držav na tem področju so ocenili s 40 merili, od katerih je vsako prinašalo eno točko, večino teh pravic in svoboščin določajo mednarodne konvencije.

Raziskali so, ali ima posameznik pravico do: svobodnega potovanja po državi in v tujino, miroljubnega združevanja in organiziranja, širjenja idej in prejemanja informacij, razkrivanja vsakršnega ogrožanja človekovih pravic in uporabe lastnega jezika; nadalje, ali so zaščitene pravice otrok (zlasti je prepovedana zloraba otrok in njihovega dela) in ali so prepovedani izrekanje kazni brez ustreznega sodnega postopka, mučenje, uporaba sile močnejšega, ukinjanje strank, nadzor nad umetnostjo, politična cenzura množičnih medijev, cenzura pošte in telekomunikacij, ali ima vsak človek pravico do miroljubnega opozicijskega delovanja, do sodelovanja na tajnih in večstrankarskih volitvah, ženske do politične in zakonske enakopravnosti, manjšine do socialne in ekonomske enakopravnosti. Zraven tega so države ocenjevali po tem, ali imajo neodvisna javna občila, neodvisno sodstvo in neodvisne sindikate. V naslednji sveženj so spadala določila o manjšinah, zagotovitvi nedolžnosti, dokler krivda ni dokazana, zagotovitvi brezplačne pravne pomoči, odprtem in takojšnjem sojenju, prepovedi policijske preiskave stanovanja brez sodnega naloga, prepovedi ogrožanja zasebne lastnine. Ne nazadnje pa so ocenjevali, ali imajo ljudje zagotovljene pravice do medrasnih, medverskih zakonskih zvez in možnosti sklepanja civilne poroke, ali je zagotovljena enakopravnost partnerjev v zakonu in ločitvenem postopku, ali imata partnerja pravico odločati o številu otrok v zakonu, ali je dovoljena homoseksualnost med polnoletnimi partnerji in ali je posamezniku dovoljeno izražati verska čustva.

Tako sta bila na vrhu lestvice držav glede spoštovanja človekovih pravic Švedska in Danska s po 38 točkami, zadnji pa Irak z nič točkami. Jugoslavija je pristala na 58. mestu z osmimi točkami, s tem da je bilo ocenjevanje izvedeno sredi leta 1991, in to še pred razširitvijo vojnega požara na njenem ozemlju in s tem povezanega množičnega kršenja človekovih pravic.

Denarna unija

V Maastrichtu se je začelo dvodnevno zasedanje predsednikov držav članic evropske dvanajsterice, katerega dnevni red je predvideval tudi dogovor, kdaj naj bi v skupnosti uvedli denarno in politično unijo. Največ pomislekov o uvedbi denarne unije je sicer imela Velika Britanija, ki je za njeno uvedbo zagovarjala stališče absolutne večine, medtem ko je na drugi strani Francija zagovarjala stališče, da če dvanajsterica o denarni uniji ne bi enotno glasovala leta 1996, naj bi nato leta 1998 za njeno sprejetje zadoščala že navadna večina.

Avtor: Tomaž Kladnik

Viri in literatura:

• E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti, Nova univerza, Ljubljana, 2021.
• Delo, 27. december 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30