Skrb za uresničevanje človekovih pravic in za izboljšanje stanja na tem področju ni nikoli dokončan proces. Kodifikacija človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani Organizacije združenih narodov in Sveta Evrope v petdesetih letih 20.stoletja je posledica naukov, ki jih je družba ozavestila po drugi svetovni vojni, vendar pa je treba priznati, da se o pomenu človekovih pravic vsi skupaj še vedno učimo.

Novi izzivi so priložnost za aktivno učenje, pa čeprav je včasih povod za to zunanje narave, kot so nadzorni mehanizmi navedenih mednarodnih organizacij, ali pa ugotovljene kršitve s strani Ustavnega sodišča ali Evropskega sodišča za človekove pravice.

Na Ministrstvu za pravosodje si, v okviru svojih pristojnosti, prizadevamo za čim širšo uveljavitev vrednot Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenskem pravnem redu, kar se nenazadnje kaže v številnih aktivnostih na področju izvrševanja sodb tega sodišča.

Današnji dan je zato tudi  priložnost, da poudarimo napredek Ministrstva za pravosodje na tem področju, saj prav individualni in sistemskimi ukrepi pri izvrševanju sodb Evropskega sodišča o človekovih pravicah (ESČP) prispevajo k zavedanju o pomenu človekovih pravic, o pozitivni in negativni obveznosti države za njihovo uresničevanje, pa tudi k razvoju in vplivu sodne prakse v sistemu zavor in ravnotežij med vejami oblasti.

Temu pritrjujejo tudi povsem merljivi podatki: Slovenija je imela konec leta 2014 preko 300 neizvršenih sodb ESČP, v letošnjem letu pa so ostale neizvršene le še tri dokončne sodbe ESČP, kar Slovenijo uvršča v vrh držav Sveta Evrope glede izvršenih sodb.  Svet Evrope, katerega temeljna podstat delovanja so človekove pravice, prepoznava Slovenijo tudi kot državo, v katero s pomočjo sredstev EU vlaga v projekte, ki krepijo otrokove pravice in izboljšujejo mladoletniški kazenskopravni sistem.

Ministrstvo za pravosodje je izkoristilo priložnost za promocijo človekovih pravic tudi v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU, saj je ena od prioritet slovenskega predsedovanja na področju pravosodja namreč zaščita temeljnih pravic v luči izzivov, ki jih predstavljajo nove tehnologije z uporabo interneta in umetne inteligence. Poleg izjemne učinkovitosti in hitrosti slednjih, ne smemo pozabiti  na številna tveganja, katera je potrebno nasloviti in zagotoviti, da bosta razvoj in uporaba umetne inteligence v družbi temeljila na spoštovanju temeljnih pravic, kot so pravica do zasebnosti, pravica do svobode zbiranja, pravica do nediskriminacije in pravice do izražanja.

Žal pa je predvsem slednja pravica večkrat zlorabljena, zato ni naključje, da je bila druga pomembna prednostna naloga slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju pravosodja tudi ozaveščanje o pomenu učinkovitega boja proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva.

Minister Marjan Dikaučič: »Čeprav naj bi bile človekove pravice naravno dane, pa je njihovo uresničevanje in spoštovanje nikoli dokončan proces, ki terja stalno pozornost, vsakodnevno prizadevanje in ozaveščanje. Enakost in nediskriminacija sta ključni za uspešno spopadanje z največjimi izzivi našega časa. Družbe, ki ščitijo in spodbujajo človekove pravice za vse, so bolj odporne in bolje opremljene za preživetje nepričakovanih kriz, kakršno je povzročila tudi epidemija Covida-19.«