Čas so namenili vsem trem bistvenim predlogom s področja prometa v okviru zakonodajnega svežnja »Pripravljeni za 55«, in sicer predlogu o alternativnih gorivih v letalstvu, o pomorstvu in o infrastrukturi za alternativna goriva.

Minister Vrtovec je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da nam je v času slovenskega predsedovanja uspelo doseči dogovor z Evropskim parlamentom glede direktive za najeta vozila. »Svobodnejša pravila bodo izboljšala učinkovitost prevozov, prispevala k nemotenemu delovanju enotnega trga ter prevoznim podjetjem omogočila večjo prožnost v obdobjih največjega povpraševanja. Poleg dobrobiti za evropsko gospodarstvo revidirana pravila podpirajo tudi naš skupni cilj pri spodbujanju okolju prijaznejšega gospodarstva. Najeta vozila namreč pogosto manj onesnažujejo, saj so običajno novejša, varnejša in okolju prijaznejša,« je ob tem dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

V nadaljevanju je govoril o uredbi o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. Po njegovih besedah je Slovenija med predsedovanjem Svetu EU v ta predlog usmerila veliko prizadevanj in dosegla napredek pri tehničnih vidikih in glede ravni ambicioznosti. »Prehod na alternativna goriva bo znatno prispeval k zmanjšanju našega ogljičnega odtisa, saj se bo uporaba fosilnih goriv nadomestila z alternativnimi gorivi in gorivi iz obnovljivih virov z nizkimi ali ničelnimi emisijami toplogrednih plinov. Danes premalo ljudi kupuje vozila na alternativna goriva, saj je infrastruktura za polnjenje ali oskrbo z gorivom omejena – infrastruktura je po vsej EU zelo neenakomerno razpršena. Po drugi strani pa ne napredujemo dovolj hitro pri gradnji infrastrukture za polnjenje ali oskrbo z gorivom iz strahu pred nasedlimi naložbami, saj to infrastrukturo še vedno uporablja zelo malo vozil,« je dejal predsedujoči evropskim ministrom za promet.

Pomembna dosjeja v zakonodajnem svežnju sta tudi uredba o trajnostnem zračnem prometu in uredba o uporabi obnovljivih virov energije in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prometu. Glede letalske industrije, ki jo je pandemija zelo prizadela, je minister Vrtovec poudaril, da mora okrevanje industrije potekati skladno s podnebnimi ambicijami, hkrati pa zagotoviti letalsko povezljivost za državljanke in državljane EU ter konkurenčen trg. »Izboljšati moramo sistem upravljanja zračnega prometa, uporabo mehanizmov za trgovanje z emisijami in predvsem inovacije na področju okolju prijaznejših zrakoplovov, pa tudi goriv. Trajnostna letalska goriva so pri zelenem prehodu bistvenega pomena,« je dejal minister za infrastrukturo.

K temu, da bi EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna, bo lahko precej prispeval tudi pomorski sektor. Po prepričanju predsedujočega evropskim prometnim ministrom je glavni cilj predloga uredbe o uporabi obnovljivih virov energije in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prometu povečati povpraševanje po obnovljivih in nizkoogljičnih gorivih ter njihovo dosledno uporabo v pomorskem sektorju ob hkratnem zagotavljanju nemotenega pomorskega prometa in preprečevanju izkrivljanj na notranjem trgu. »Pomorski prevoz je bistvenega pomena za notranjo in zunanjo trgovino in povezljivost EU. Čeprav je ta sektor pomembno gonilo gospodarske rasti ter Evropski uniji prinaša znatne gospodarske in družbene koristi, vpliva tudi na okolje in zdravje ljudi. Kljub napredku v zadnjih letih je pomorski sektor še vedno skoraj v celoti odvisen od fosilnih goriv in je pomemben vir emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih onesnaževal,« je bil jasen minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Razprava je pokazala široko podporo ambicioznosti pri prehodu na brezogljično družbo kakor tudi zavezanost k hitremu napredovanju pogajanj. »Poleg ambicioznih ciljev potrebujemo tudi realne cilje. Tako bo za dogovor treba doreči še nekatera pomembna vprašanja, kot so raven ambicij in ciljev, roki, fleksibilnosti, ki bodo upoštevale različne izhodiščne položaje in možnosti ter specifike držav članic. Države članice so opozorile tudi na stroškovne vidike, potrebne naložbe in instrumente za finančne in druge spodbude ter na zagotavljanje konkurenčnosti evropskega prometnega sektorja v svetovnem kontekstu,« je dejal minister Vrtovec.

Predsedujoči evropskim prometnim ministrom je ob robu zasedanja evropski komisarki za promet Adini Valean predal pismo o nameri za vzpostavitev novega koridorja jedrnega omrežja TEN-T pod imenom alpski jugovzhodni koridor, ki so ga na pobudo Slovenije podpisale še Avstrija, Hrvaška, Srbija, Severna Makedonija in Grčija. »Pismo smo podpisali z namenom izboljševanja infrastrukturnih povezav, zlasti železniških, na zgodovinski povezavi med Zahodnim Balkanom in osrednjo ter zahodno Evropo. Cilj pobude je okrepiti sodelovanje pri zagotavljanju popolne funkcionalnosti koridorja s prometnega vidika, izboljšanje čezmejnega prometa ter ekonomske in socialne kohezije regije. S postavljanjem železnice v ospredje uresničujemo okoljske in podnebne cilje,« je še dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.