Vaja kibernetske obrambe »Cyber Coalition 2021« – CC21
Vodstvo vaje Nata in predstavnike držav udeleženk je v simulacijskem centru v Talinu gostilo Ministrstvo za obrambo Estonije. V Sloveniji so delovne skupine sestavljali predstavniki vadbencev, ki so delovali v prostorih Ministrstva za obrambo in na sedežih vadbencev.
Namen vaje CC21 je bil izboljšati sodelovanje in okrepiti sposobnost Nata in zaveznic pri zaščiti in obrambi kibernetskega prostora ter vaditi nacionalne postopke zaščite in obrambe kibernetskega prostora ter ukrepov odzivanja. Sodelovanje je vključevalo vadbo Natovih in nacionalnih postopkov, izmenjave podatkov, zavedanje o stanju v kibernetskem prostoru ter svetovanje in sprejemanje vojaških in nacionalnih odločitev skladno s pravili in pristojnostmi.
Vodja Službe za informatiko in komunikacije mag. Viktor Sterle, ki je na vaji sodeloval kot namestnik vodje vaje CC21 v Sloveniji, je povedal, da je vaja dober pokazatelj stanja kibernetske obrambe v Republiki Sloveniji, in poudaril, da je Slovenija s sodelovanjem na vaji preverila delovanje enote Slovenske vojske ob izpostavljenosti kibernetskim grožnjam na misiji, vadila odziv nacionalnega varnostnega sistema Republike Slovenije na grožnje v kibernetskem prostoru po internih postopkih vadbencev in nacionalnega načrta odzivanja na kibernetske incidente, preizkusila postopke medsebojnega sodelovanja ter preverila medsebojne komunikacijske kanale in zmožnosti tehničnega reševanja kibernetskih incidentov.
Izpostavil je, da so se sodelujoči izkazali s tehničnim znanjem in veščinami, nujnimi za odzivanje na kibernetske incidente, kot tudi z odzivi na pravne izzive, ki so povezani z delovanjem v kibernetskem prostoru. Vadbenci so s sodelovanjem na vaji spoznali celoten obseg reševanja kibernetskih incidentov, ki nikoli ni samo tehnični izziv. Spoznali so, da mora biti reševanje incidenta podprto s pravnimi podlagami in ustrezno obravnavano tako v domačem kot v mednarodnem okolju.
Hkrati je poudaril, da je vaja pokazala možnosti izboljšanja v tehničnem in procesnem delu odzivanja na kibernetske varnostne dogodke, predvsem pa bo Slovenija morala več pozornosti nameniti usposabljanju in izpopolnjevanju kadra ter pridobivanju novih strokovnjakov za kibernetsko varnost.