Zgodovina Ukrajine, največje evropske države s pomembnim geostrateškim položajem med Rusijo in Evropo, je zelo zanimiva in v določenih obdobjih pretresljiva, kar pokaže že hiter prelet ukrajinske zgodovine 20. stoletja. Ukrajina je svojo samostojnost razglasila že leta 1918, vendar le za kratek čas, leta 1921 je postala del Sovjetske zveze. Sledila so dolga desetletja totalitarnega komunističnega režima, ki Ukrajincem ni prizanašal. Stalin je v letih 1932 in 1933, da bi ohranil nadzor nad območjem, namerno povzročil veliko lakoto, tako imenovani holodomor (zaradi prisilne kolektivizacije, nestvarno velikih kvot pri obvezni oddaji ter prepovedi odseljevanja). Po ocenah je zato umrlo več kot sedem milijonov ljudi. Teror se je okrepil tudi v letih 1937–39 z množičnimi političnimi represijami nad Ukrajinci. Leta 1941 so Ukrajino zavzeli Nemci in pomorili več kot 1,5 milijona prebivalcev, predvsem Judov. Rdeča armada je 6. novembra 1943 znova zavzela Kijev. Nato se je Stalin maščeval vsakomur, za katerega je sumil, da je nelojalen ali da je sodeloval z Nemci. Žrtev nacizma in komunizma je med Ukrajinci nepredstavljivo veliko. Ukrajina je nato doživela še okoljsko katastrofo, ko je leta 1986 eksplodiral blok jedrske elektrarne v Černobilu, Sovjetska zveza pa je poskušala nesrečo prikriti in je zavrnila mednarodno pomoč.

Konec osemdesetih let so bili Ukrajinci vse bolj nezadovoljni z vladanjem Moskve, leta 1989 je bilo ustanovljeno RUKH (Ljudsko gibanje za obnovo Ukrajine), leta 1990 pa so potekale množične demonstracije. Kar pomeni 25. junij 1991 za Slovenijo, to je 24. avgust 1991 za Ukrajino. Na ta dan je verkhovna rada (ukrajinski parlament) sprejela Odlok o razglasitvi listine o neodvisnosti Ukrajine. Ta poteza je bila potrjena s plebiscitom 1. decembra 1991, na katerem je ukrajinsko prebivalstvo v veliki večini glasovalo za neodvisnost (udeležilo se ga je približno 84 odstotkov volilnih upravičencev, približno 90 odstotkov pa jih je podprlo neodvisnost). 1. decembra 1991 so se voditelji Ukrajine, Rusije in Belorusije dogovorili o ustanovitvi Skupnosti neodvisnih držav (CIS). Kmalu zatem je bila ZSSR uradno razpuščena. Osamosvojitev Ukrajine je bila razglašena 26. decembra 1991. Ukrajina je bila šesta država, ki je priznala Slovenijo. Pred njo so jo priznale Hrvaška, Litva, Gruzija, Latvija in Estonija.

Imenovan prvi rektor Univerze v Ljubljani v samostojni Sloveniji

1. decembra 1991 je bil izvoljen in imenovan 38. rektor Univerze v Ljubljani in prvi v samostojni Sloveniji, akad. prof. dr. Miha Tišler. Bil je redni profesor organske kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in zelo uveljavljen znanstvenik doma in v svetu. Na čelu najpomembnejše slovenske izobraževalno-raziskovalne ustanove je bil do leta 1995, v času po osamosvojitvi, »ko je bilo treba slovensko znanost v pomembni meri postaviti na nove temelje«.

Avtorica: Neža Strajnar

Viri in literatura:

Delo, 13. 12. 1991.

Slovenec, 13. 12. 1991.

Večer, 13. 12. 1991.

Zapustil nas je dr. Miha Tišler – med drugim tudi nekdanji državni svetnik. Dostopno na spletni strani ds-rs.si.

Ukraine. Dostopno na spletni strani britannica.com.

Pristavec Đogić, Mojca. Priznanja samostojne Slovenije. Dostopno na spletni strani dz-rs.si.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30