V ponedeljek, 13. decembra 2021, se je minister Boštjan Koritnik na povabilo Gospodarske zbornice Slovenije in SPIRIT Slovenija z uvodnim nagovorom udeležil poslovnega foruma slovenskih podjetij in sodeloval na panelu o uporabi podatkov. Namen poslovnega foruma je predstavitev najboljših praks slovenskih podjetij s področja podatkovnih tehnologij.

»Digitalna preobrazba ima potencial, da postane gonilna sila napredka naše družbe. Razširjena uporaba podatkov in umetna inteligenca pa sta zagotovo tisti, s katerima lahko oblikujemo digitalne tehnologije prihodnosti. Slovenija je država talentov in vsa slovenska podjetja, ki so bila danes prisotna tukaj, so dokaz, da smo že ogromno dosegli. Kot minister si bom še naprej prizadeval za spodbujanje digitalne preobrazbe družbe, zmanjšanje administrativnih ovir ter odprt in fleksibilen sistem.« minister Boštjan Koritnik

Podatki in umetna inteligenca sta osrednji prednostni nalogi slovenskega predsedovanja Svetu EU. Na tem področju je Slovenija dosegla velik napredek pri več zakonodajnih aktih, ki bodo pospešili digitalno preobrazbo in okrepili avtonomijo EU. Minister je pojasnil, da je Slovenija v času predsedovanja med drugimi dosežki dosegla tudi prvi kompromisni predlog akta o umetni inteligenci, ki bo spodbujal razvoj in uvajanje varne in zakonite umetne inteligence, ki spoštuje temeljne pravice, uspešno pa so bila zaključena pogajanja z Evropskim parlamentom o aktu o upravljanju podatkov, ki dopolnjuje uredbo o varstvu osebnih podatkov GDPR in je ključni gradnik evropske podatkovne strategije.

Minister Koritnik je na panelu poudaril tudi, da mora »digitalizacija državljankam in državljanom ponuditi kakovostne storitve in jim lajšati vsakdanje življenje. Potrjen splošni pristop pri Direktivni NIS 2, ki povečuje raven kibernetske varnosti v EU, Direktiva o digitalnih storitvah DSA, s katero bo evropski digitalni trg bolj varen, odprt in konkurenčen, Akt o upravljanju podatkov DGA z novimi pravili varnosti in ponovne uporabe podatkov v EU, vse to nam dokazuje, da uspešno dosegamo zastavljene cilje, ki postavljajo v ospredje slehernega prebivalca EU.«

Glede uporabe podatkov je minister še dejal, da je prav pandemija COVID-19 pokazala, kako pomembna je uporaba različnih digitalnih tehnologij. »Velika količina podatkov in uporaba naprednih tehnologij, kot so: umetna inteligenca, veriženje blokov in visokozmogljivo računalništvo, ponujata nepričakovane priložnosti in izzive. Podatke je treba uporabljati kot ključni vir za zagonska podjetja ter mala in srednje velika podjetja ter za razvoj njihovih izdelkov in storitev.«

Minister je izrazil prepričanje, da so podatki, če niso v nasprotju z interesi posameznika ali poslovnega subjekta, javno dobro. Izpostavil je lansko evropsko poročilo o podatkovni zrelosti, v katerem je bila Slovenija prepoznana kot narekovalec trendov pri kazalniku odprtih podatkov. V tej zvezi je Koritnik naštel nekaj najpomembnejših korakov, ki so bili v Sloveniji na tem področju narejeni v zadnjih letih: začetek projekta vzpostavitve digitalnega dvojčka Slovenije, vzpostavitev ekosistema odprtih podatkov, ustanovitev Odprtega podatkovnega vozlišča Slovenije, delovanje superračunalnika Vega in vzpostavitev prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca.

Panel o uporabi podatkov je potekal kot pogovor ministra za javno upravo Boštjana Koritnika z vodjo slovenske poslovne delegacije Igorjem Zorkom, predsednikom Združenja IKTi CCIS in podpredsednikom CCIS, direktorjem ZZI d. o. o.

Minister je v pogovoru povzel nekatere največje dosežke slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju digitalne preobrazbe. Med drugim je izpostavil Akt o digitalnih storitvah (DSA), Akt o digitalnih trgih (DMA), Direktivo o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, Akt o upravljanju podatkov (DGA), kompromisni predlog Akta o umetni inteligenci, kot najbolj oprijemljiv dosežek za državljane pa je izpostavil uredbo o gostovanju, ki bo omogočila podaljšanje ugodnosti politike »Roam-like-at-Home« za nadaljnjih deset let. »Poleg zakonodajnih dosežkov sem zelo ponosen, da smo v okviru predsedovanja organizirali več izjemnih in uspešnih dogodkov na področju digitalizacije, kot so denimo konferenca o kibernetski varnosti, konferenca na visoki ravni o umetni inteligenci, konferenca o semantični interoperabilnosti SEMIC, konferenca o e-upravi.«

V nadaljevanju je minister podrobneje pojasnil Akt o digitalnih storitvah (DSA). Kot je dejal, bo DSA določil pravila odgovornosti za različne vrste platform, vključno z zelo velikimi spletnimi platformami in zelo velikimi iskalniki. Predviden je mehanizem za upravljanje vsebin s poudarkom na odstranjevanju nezakonitih vsebin, vloga zaupanja vrednih prosilcev, izhodišča pravil za uporabo storitev in preglednost platform ter ukrepi za odpravo pomanjkljivosti sistema. Pri obravnavi škodljivih, vendar zakonitih vsebin DSA še naprej računa na družbeno odgovornost posredniških platform in spodbuja uporabo skupnih pravil ravnanja. Posebna pozornost je namenjena ohranjanju svobode izražanja v spletnem okolju.

»V Sloveniji smo trdno prepričani, da sta razvoj in uporaba umetne inteligence pomemben vir gospodarske rasti in družbene blaginje. Slovenija ima na področju umetne inteligence več kot 40 let izkušenj na področju raziskav in visokošolskega izobraževanja. Številni ugledni znanstveniki delujejo v skoraj 100 raziskovalnih skupinah, katerih delo vključuje umetno inteligenco. Nagrada za njihovo izjemno delo je nedvomno prvi Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI), ki je bil letos pod okriljem Unesca ustanovljen v Ljubljani. Naš nacionalni program za razvoj in uporabo umetne inteligence sledi v prihodnost usmerjeni digitalni politiki in na človeka osredotočenemu pristopu. Program določa strateške usmeritve in vzpostavlja podporo celotnemu spektru dejavnosti, vključno z raziskavami, inovacijami, uvajanjem in izgradnjo ustreznega inovacijskega ekosistema. Njegov cilj je ustvariti privlačno okolje za delo in življenje strokovnjakov na področju umetne inteligence v Sloveniji ter ustvariti ugodne pogoje za mednarodno sodelovanje in tuje naložbe,« je zaključil Koritnik.

Po programu obiska v Dubaju se bo minister danes srečal tudi z Gordano Čomić, ministrico za pravice manjšin in socialni dialog, in Brankom Ružićem, ministrom za izobraževanje in prvim podpredsednikom vlade Republike Srbije, kjer bo osrednja tema srečanja digitalizacija v šolstvu.

Program obiska v naslednjih dneh

Jutri, v torek, 14. decembra 2021, bo Koritnik kot uvodni govorec nastopil na konferenci o tehnologiji veriženja blokov (blockchain) in umetni inteligenci v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU ter se na dvostranskih pogovorih sestal z državno ministrico za napredne tehnologije Združenih arabskih emiratov (ZAE) Sarah Al Amiri. Dvostranska srečanja se bodo nadaljevala tudi v sredo, 15. decembra 2021, ko se bo minister sestal še z državno ministrico za šolstvo ZAE Jameelo Al Muhairi in predstavniki nekaterih držav, ki sodelujejo na svetovni razstavi EXPO. Namen pogovorov bo izmenjava dobrih praks in krepitev sodelovanja med državami, pri čemer bo v ospredju sodelovanje na področju digitalne preobrazbe javnega sektorja.