Francosko-nemški predlog za priznavanje novih držav, v Evropsko skupnost (ES) sprejete tri pridružene članice

Francija in Nemčija sta za ponedeljkov sestanek zunanjih ministrov držav ES v Bruslju pripravili skupni predlog meril za priznavanje novih držav v Evropi. Zunanji ministri članic so o predlogu razpravljali, a odločitve niso sprejeli. Rupel se je v Bruslju sestal z zunanjimi ministri Nemčije, Velike Britanije, pa tudi Poljske in Madžarske, ki sta s Češko-slovaško tega dne postali pridruženi članici skupnosti. Nemški zunanji minister je pozneje v pogovoru z novinarji poudaril potrebo po usklajeni akciji držav ES, a je po drugi strani izrazil prepričanje, da Nemčija ne bo ostala osamljena, če se bo odločila za takojšnje priznanje. So pa nanjo pritiskale ZDA in OZN, da naj ES upočasni proces priznanja Slovenije in Hrvaške. Amerika je z enakimi stališči pritiskala tudi na Avstrijo. Dodatni pritisk na odločanje je ustvarjal lord Carrington, ki naj bi grozil z odstopom z mesta vodje mirovne konference o Jugoslaviji. Nizozemska vlada se je zavzela za priznanje Slovenije, a bi z njim počakala do januarja, ko bi našo državo priznalo vseh 12 držav hkrati.

Socialni dialog, osnutek proračuna za leto 1992 in druge gospodarske teme

V Ljubljani se je v začetku tedna začela tridnevna nemško-slovenska gospodarska konferenca. Uvodno predavanje o političnih razmerah v državi je imel predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar. V imenu vlade sta nastopila še dr. Andrej Ocvirk in Zoran Thaler, namestnik ministra za zunanje zadeve. Nemško stran je zastopal dr. Hubert Dessloch, vodja oddelka za Evropo v bavarskem državnem ministrstvu. Spregovoril je o možnostih za politično in gospodarsko približevanje Slovenije ES.

Na seji sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so obravnavali skupni program vlade in zbornice o gospodarski in socialni politiki v letu 1992 ter bili do njega zelo kritični. Člani sveta so bili nezadovoljni z vladno politiko, ki da je zelo nenaklonjena delavstvu, zato so  zahtevali zamenjavo vlade oziroma spremembo neprijazne vladne politike do delavcev. O nujnosti socialnega sporazuma so govorili tudi na okrogli mizi ekonomske fakultete. Na njej so nastopili dr. France Bučar, dr. Veljko Bole (EIPF), Jožica Puhar, dr. Ivan Ribnikar in Janez Prašnikar (EF) ter direktorji nekaterih večjih podjetij. Bole je bil kritičen do vlade, saj da se  država z 20-odstotno mesečno inflacijo bliža jugoslovanskim razmeram v letu 1989, ko je inflacija ušla z vajeti. Opozoril je na rast plač v javnem sektorju, kar je po njegovem mnenju dokaz, da stabilizacijske ekonomske politike nimamo. O socialnem partnerstvu so govorili tudi na  novem gospodarskem forumu, ki ga je vodil Janez Kocijančič, na katerem je izstopal nastop ministra za raziskovalno dejavnost in tehnologijo dr. Petra Tanciga, ki je bil sicer pozneje član stranke Zelenih Slovenije. V uvodnem nastopu je glede izbiranja članov vlade opozoril, da bi to morali biti strokovnjaki s politično podporo, predvsem pa vrhunski direktorji. Predlagal je ustanovitev ministrstva za aktivni razvoj. Po njegovi oceni vlada deluje parcialno, nima celovitega pristopa, zato vidi rešitev trenutnega položaja v padcu vlade, da bi se vladni resorji čim prej prestrukturirali za bolj učinkovito delo. V javnosti je nastopil tudi finančni minister Dušan Šešok in spregovoril o težavi inflacije. Ocenil je, da omejevanje plač ni smiselno, zato bodo kmalu sproščene. Sam je zagovornik ostre kreditno-monetarne politike, na podlagi katere bo začelo zmanjkovati denarja, to pa bo pritisk na cene in bo inflacija padla na od 3 do 4 odstotke na mesec. Po njegovi oceni bo decembrska še vedno od 12 do 14 odstotkov, januarska naj bi padla pod 10 odstotkov. Za leto 1992 je napovedal nadaljnje zniževanje standarda, bruto družbeni proizvod se bo še zmanjšal za 6,5 odstotka, gospodarska rast je predvidena šele za leto 1993.

Zasedal je skupščinski odbor za proračun, v okviru katerega so poslanci obravnavali osnutek proračuna za leto 1992, težkega 109 milijard slovenskih tolarjev, ki so ga dan pozneje začeli  obravnavati zbori slovenske skupščine. V razpravi so poslanci ugotavljali, da je med zelo spornimi postavkami v proračunu tudi javni dolg, ki predvideva, da naj bi za sanacijo bank porabili 4 milijarde nemških mark.

Predsedstvo skupščine SPIZ je sprejelo sklep, da se s 1. novembrom  zvišajo pokojnine za 16,9 odstotka. Podlaga za to zvišanje so bili podatki o zvišanju plač zaposlenih v oktobru. Tako so upokojenci ob izplačilu pokojnin za december prejeli tudi razliko do že izplačanih pokojnin v novembru.

Avtor: Jani Drnovšek

Viri in literatura:

• Delo, 17. 12.1991.
• Dnevnik, 17. 12. 1991.
• Slovenec, 17. 12. 1991.
• Večer, 17. 12. 1991.
• Valič Zver, Andreja. Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor, 2013.
• Rupel, Dimitrij. Skrivnost države: Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992. Ljubljana, 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.