Zasedanja so se udeležili tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, evropski komisar za pravosodje Didier Reynders, Generalni sekretariat Sveta EU, protiteroristični koordinator EU Ilkka Salmi, izvršna direktorica Europola Catherine de Bolle ter predsednik Eurojusta Ladislav Hamran. Razpravljali so o temah skupnega interesa EU in ZDA s področja pravosodja in notranjih zadev.

"Namen srečanja s čezatlantskimi partnerji je krepitev sodelovanja in odpornosti naših družb, kar bo nedvomno prispevalo k večji stopnji varnosti v EU in svetu. K tesnejšemu sodelovanju se bomo zavezali tudi v skupni izjavi,« je uvodoma dejal slovenski minister za notranje zadeve in predsedujoči Svetu EU za notranje zadeve Aleš Hojs. Ob tej priložnosti je poudaril tudi zelo dobro sodelovanje med Slovenijo in ZDA na področju notranjih zadev.

V nadaljevanju je minister Hojs predstavil ključne dosežke slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju notranjih zadev in ob tem posebno pozornost namenil spolnim zlorabam otrok. Sredi novembra smo organizirali ministrsko konferenco o preprečevanju in preiskovanju spolnih zlorab otrok, ki so se je poleg notranjih ministrov držav članic EU in partnerskih držav Zahodnega Balkana udeležili tudi predstavniki Združenih držav Amerike. Ministri so v skupni izjavi poudarili pomen preventivnega delovanja in ozaveščanja ter izrazili politično podporo iskanju ustreznih orodij za odkrivanje in preiskovanje spolnih zlorab otrok, ki so med najbolj zavržnimi kaznivimi dejanji zaradi daljnosežnih posledic, ki jih imajo za žrtve. »Zdaj moramo nadaljevati delo na tem področju. Okrepiti moramo kampanje za ozaveščanje o razsežnosti spolne zlorabe otrok. Obravnavati moramo tudi glavne izzive, s katerimi se soočajo nacionalni preiskovalci pri spopadanju s spolnimi zlorabami otrok – obseg in dostop do podatkov, šifriranje in uporaba umetne inteligence za izboljšanje obstoječih preiskovalnih orodij.«

Pomembna točka srečanja je bila razprava o migracijskih vprašanjih, vključno z bojem proti tihotapljenju migrantov in instrumentalizacijo migrantov. Minister Hojs je predstavil aktivnosti predsedstva kot odziv EU na beloruske poskuse instrumentalizacije ljudi v politične namene. »Pri tem računamo na podporo naših zaveznikov ZDA.« EU se osredotoča na ciljno usmerjeno upravljanje zunanjih meja z močnimi ukrepi za boj proti tihotapljenju ljudi. Dejstvo je, da za veliko večino migrantov, ki prihajajo v EU, stojijo tihotapci. Septembra letos je Evropska komisija predstavila prenovljeni akcijski načrt EU proti tihotapljenju migrantov 2021–2025, ki določa ključne stebre in konkretne ukrepe za boj proti tihotapljenju migrantov. »Računamo na sodelovanje ZDA, saj bodo s tem naša dejanja še bolj učinkovita. Pozdravljamo, da so ZDA izrazile interes za sodelovanje v operativnih akcijskih načrtih (EMPACT) za leto 2022 o tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi.«

V okviru razprave o boju proti terorizmu je minister poudaril odlično operativno sodelovanje med agencijami EU in ZDA. »V imenu predsedstva Sveta EU in držav članic se želim posebej zahvaliti za informacije ZDA o domnevnih tujih terorističnih borcih. Prav tako bi rad poudaril pomen zagotavljanja dostopa Europola do teh podatkov, kar je nedvomno dodana vrednost preiskav v državah članicah EU.« Pri tem se je minister osredotočil na razmere v Afganistanu in njihove posledice za varnost: »Konec avgusta sem vodil srečanje notranjih ministrov EU, na katerem smo sklenili, da se bomo po svojih najboljših močeh trudili zagotoviti, da razmere v Afganistanu ne bodo povzročile novih varnostnih groženj za državljane EU. To je naša skrb vse od takrat in je vodilno načelo protiterorističnega akcijskega načrta za Afganistan, ki ga je pripravil koordinator EU za boj proti terorizmu. Seveda vključuje tudi tesno sodelovanje s partnerji, kot so ZDA, ko gre za ocene groženj, izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov.«

Na področju pravosodja je minister Dikaučič z ameriškimi kolegi razpravljal o boju proti kibernetskemu kriminalu s poudarkom na novi Konvenciji Združenih narodov o kibernetskem kriminalu. Pri tem je posebej poudaril pomen mednarodnih standardov za sodelovanje s ponudniki storitev v drugih državah, v tem primeru Budimpeštanske konvencije in njenega drugega dodatnega protokola. Minister Dikaučič je poudaril: »Nov instrument mora koristno dopolnjevati obstoječi okvir za mednarodno sodelovanje in biti z njim v celoti združljiv, vsebinsko pa osredotočen predvsem na materialno in procesno kazensko pravo ter temelječ na človekovih pravicah.« Minister Dikaučič je sogovornike seznanil s trenutnim stanjem pogajanj glede predloga uredbe o e-dokazih, ki bo določila notranja EU-pravila. Ko bodo ta sprejeta, bodo vplivala na pogajanja o bodočem sporazumu med EU in ZDA o pridobivanju e-dokazov.

V okviru naslavljanja digitalnih izzivov je potekala tudi razprava o predlogu akta o umetni inteligenci, ki je bil ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja. Nekatera ključna vprašanja, ki jih obravnavamo z vidika pravosodja in notranjih zadev, so uporaba biometrične identifikacije v realnem času za namene kazenskega pregona, pa tudi koncept visokotveganih sistemov umetne inteligence. Minister Dikaučič je izrazil upanje, da bo prihodnja zakonodaja EU na področju umetne inteligence imela tudi globalni vpliv in bo pozitivno prispevala h krepitvi sodelovanja z ZDA. Ob tem je poudaril, da mora zakonodaja EU vzpostavljati ustrezno ravnotežje med učinkovito uporabo umetne inteligence ter polnim spoštovanjem temeljnih pravic in svoboščin posameznikov. Minister je sogovornike seznanil tudi s trenutnim stanjem pogajanj glede predloga akta o umetni inteligenci in predloga akta o digitalnih storitvah.

Pravosodje ima pomembno vlogo tudi pri spopadanju s podnebnimi spremembami, saj je celovito izvrševanje okoljske zakonodaje bistveno za varstvo okolja. Pri tem je pomembno tudi kazensko sankcioniranje ravnanj, ki predstavljajo resno grožnjo okolju in s tem naši družbi. Evropska komisija je pred dnevi predstavila predlog prenove Direktive o kazenskopravnem varstvu okolja. Minister Dikaučič je poudaril pomembnost sodelovanja med EU in ZDA v preiskavah okoljske kriminalitete, ki je pogosto zelo kompleksna in seveda vključuje čezmejni element: »Verjamemo, da EU in ZDA povezuje njuna zavezanost k boju proti podnebnim spremembam in varovanju okolja.«

Evropska komisija je sodelujočim predstavila poročilo o vladavini prava v EU ter napredek na področju digitalizacije pravosodja. Digitalizacija lahko doprinese k dostopu do sodnega varstva, izboljša njegovo splošno učinkovitost in zagotovi odpornost pravosodnih sistemov, hkrati pa krepi njihovo integriteto in odgovornost. To koristi tako našim državljanom kot podjetjem. Seveda pa digitalne tehnologije lahko predstavljajo tudi tveganja za temeljne pravice. Rdeča nit slovenskega predsedovanja na področju pravosodja je prav zaščita temeljnih pravic v luči izzivov, ki jih predstavljajo nove tehnologije in uporaba interneta. Minister Dikaučič: »Temeljne pravice, kot sta pravica do poštenega sojenja in varstva osebnih podatkov, morajo biti vedno zagotovljene.«