Novela Zakona o mednarodni zaščiti, ki je bila sprejeta 26. marca 2021, uporablja pa se od 9. novembra, je v celoti skladna z zakonodajo EU na področju mednarodne zaščite. Z novelo zakona se sledi cilju zagotoviti hitre in učinkovite postopke mednarodne zaščite v praksi. Pomembne so tudi spremembe in dopolnitve koncepta omejitve gibanja v povezavi z nevarnostjo pobega ter koncepta ponovnih prošenj, ki so bile potrebne tudi zaradi sodne prakse, ki se je izoblikovala v času izvajanja omenjenih konceptov v praksi. Urejena je dodatna uskladitev z evropskim pravnim redom, natančneje z Direktivo 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite, ki zagotavlja dodatno zaščito državljanov tretjih držav v postopkih mednarodne zaščite. Novela zakona tako mestoma odpravlja pomanjkljiv prenos določb te direktive.

V Sloveniji vsaki osebi, ki izrazi namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti omogočimo dostop do azilnega postopka. Mednarodna zaščita se prizna vsakemu, ki izpolnjuje zakonske pogoje, ti pa se presojajo individualno.

Letos je bilo do 30. novembra vloženih rekordnih 4568 prošenj za mednarodno zaščito, ugodenih je bilo le 15. Razlog za tako nizko število priznanih statusov mednarodne zaščite pa je, da je kar 98 % tistih, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, Slovenijo zapustilo pred koncem postopka, v veliki večini takoj po sprejemu prošnje, zato do presoje, ali so upravičeni do mednarodne zaščite ali ne, sploh ni moglo priti.

Povprečno trajanje azilnega postopka na prvi stopnji v letu 2021 znaša 28 dni, vsebinsko odločanje pa traja v povprečju 194 dni. V letu 2020 je povprečno trajanje azilnega postopka znašalo 59 dni in vsebinsko odločanje 288 dni, leta 2019 pa 44 dni in vsebinsko odločanje 328 dni.