Podpisal jo je nizozemski zunanji minister van den Broek, v njej pa so bila vprašanja, na katera so morale republike odgovoriti pozitivno. Privoliti so morale v nadaljnje sodelovanje na haaški mirovni konferenci, sprejeti vse zahteve iz bruseljske deklaracije (varstvo človekovih pravic in manjšin), zagotoviti popolno upoštevanje načel za priznanje novih držav, dokazati, da so demokratično usmerjene in nimajo ozemeljskih zahtev. V primeru pozitivnih odgovorov naj bi bilo priznanje samodejno.

Nemčija sprejela odločitev o priznanju

V Bonnu so sprejeli odločitev o priznanju Slovenije in Hrvaške, ki je uradno začela veljati šele 15. januarja v skladu z bruseljsko odločitvijo ES. Tako je kancler Kohl vsaj formalno izpolnil obljubo, da bo Nemčija to storila pred božičem, saj sta Slovenija in Hrvaška že izpolnjevali vse pogoje, Nemčija pa tako ni povsem prezrla odločitve dvanajsterice, da je treba s priznanjem še počakati. 15. januarja naj bi sledili tudi prvi tehnični koraki, predvsem sprememba nemških konzulatov v Zagrebu in Ljubljani v veleposlaništva.

Avstrija in Avstralija naklonjeni Sloveniji

Avstrijski zunanji minister Alois Mock je izjavil, da bo Dunaj novi državi Slovenijo in Hrvaško ter tudi druge jugoslovanske republike, ki bodo to želele, priznal 15. januarja hkrati z državami ES. V Avstriji so bili izredno zadovoljni s sklepom ES v Bruslju, v skladu s katerimi naj bi Jugoslavija izginila z zemljevida Evrope. Najnovejši sklep ES pa ni spremenil stališča Avstralije do jugoslovanske krize. Avstralija je napovedala, da bo med prvimi državami, ne bo pa prva, ki bo priznala neodvisnost Slovenije in Hrvaške.

Zadržana Italija

Italijanski predsednik Cossiga je ponovil stališče, da se je Italija v zvezi z Jugoslavijo odločila za pot previdnosti in zmernosti ter da mora temu slediti pospešena diplomatska aktivnost, da bi se Evropa postavila po robu morebitni zaostritvi vojne s strani Srbije. Italijanski zunanji minister de Michelis pa je menil, da je ES s sprejetjem sklepa, da do 15. januarja prizna neodvisnost tistih jugoslovanskih republik, ki želijo biti samostojne, preprečila razdelitev in zagotovila nujni mesec dni preložitve, ko obstaja možnost deblokade položaja. Tako naj bi bilo mogoče v Srbiji začeti politično razpravo. Sporazum o priznanju naj bi veljal tudi za sovjetske republike.

Negativne posledice priznanja jugoslovanskih republik?

»Preuranjeno priznanje jugoslovanskih republik bi imelo lahko zelo negativne posledice. Obstaja nevarnost, da se bodo spopadi še okrepili in razširili,« je opozoril posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN za Jugoslavijo Cyrus Vance. Ni izključil možnosti, da bi Srbija zavrnila nadaljnje sodelovanje na mirovni konferenci v Haagu. To pa bi lahko ogrozilo celotni proces, saj je Srbija ključni igralec.

Svetovno časopisje o priznanju jugoslovanskih republik

Belgijsko časopisje je ugotovilo, da se je dvanajsterica še pravočasno izognila temu, da bi se razcepila zaradi priznanja Slovenije in Hrvaške; zdaj bodo vse države hkrati republiki priznale 15. januarja. Dopisnica Le Soira iz Aten je bralcem sporočala, da bo morala Makedonija spremeniti svoje ime, če bo hotela, da jo Evropska skupnost prizna. Grke je skrbelo, da bi nekateri krogi v Skopju začeli odpirati tako imenovana historična vprašanja o zgodovinskem makedonskem narodu, potomcu Aleksandra Velikega. V Grčiji so se namreč bali, da bo samostojna Makedonija začela zahtevati ozemlja, ki jih je Grčija dobila leta 1913, pa tudi bolj gledati na to, kako so v Grčiji upoštevane pravice makedonske manjšine. Libre Belgique je menil, da je bil to prvi izpit za skupno evropsko politiko, ki je plod velikih kompromisov; razlike med državami so zdaj spretno skrite. »Nova doktrina Evropske skupnosti dolgoročno pomeni nove probleme za takšne nove države, kot so Rusija, Ukrajina, Kazahstan in Belorusija,« pa je zaokrožil rimski časopis La Repubblica in pozval k italijanskemu priznanju. »Ne zdi se mogoče, da bi še odlašali, posebno zato, ker so bila prekršena vsa premirja in je Srbija odločno zavrnila celotno pogodbeno rešitev … Če bi vztrajali na nevtralnem stališču, kar priporočajo Združeni narodi, bi v resnici dali prazno menico agresivni beograjski politiki, glede na to, da se nadaljuje srbsko-zvezna ofenziva.«

Kot je zapisal Washington Post, v večini evropskih glavnih mest gledajo na sklep ES kot na velik korak Nemčije k uresničitvi »svojih zmogljivosti kot prevladujoče države v naglo razvijajočem se novem redu celine«. Ameriška vlada je »s povečano vehemenco v zadnjih dneh nasprotovala priznanju, češ da bi to samo zapletlo prizadevanja za dosego trdnega premirja in pošiljanja mirovnih sil OZN v Jugoslavijo. Washington je poskušal, da bi dosegel preložitev Evropske skupnosti, toda to se mu ni posrečilo.« »Druge članice evropske skupnosti imajo prav: pripravljene so priznati balkansko stvarnost in se pogovarjajo neposredno z republikami,« še piše New York Times. »Seveda pa prenehanje priznavanja Jugoslavije pošilja pravšnje sporočilo Hrvaški in Sloveniji in zagotavlja, da svet ne bo privolil v vnovično uveljavljanje jugoslovanske oblasti nad njima in tudi ne bo dopuščal nasilnega spreminjanja meja. Hkrati pa ta konec priznavanja osamlja vlado Srbije, ki nosi glavno krivdo za nasilje.«

V ameriškem časopisu The Wall Street Journal pa je bil objavljen komentar nekdanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, v katerem je zapisal, da je »Zahod zdaj, ko je komunizem po vsem svetu propadel, dal smešno mlačen odgovor na poskuse srbskih komunistov trde usmeritve, da raztrgajo ali celo uničijo hrvaško demokratično oblast. Nemčija in nekatere evropske države razumejo, da mora Zahod priznati Slovenijo in Hrvaško, saj bi se le tako ustavilo vojno, preprečilo uničevanje miroljubnih demokratičnih sprememb s pomočjo vojaške sile in omogočilo dogovor, utemeljen na načelih demokratične samoodločbe. Najprej moramo priznati vladi Slovenije in Hrvaške, z razglasitvijo neodvisnosti sta demokratični vladi teh dveh republik izkoristili pravico do odcepitve, ki jo omogoča prvi stavek jugoslovanske ustave.« Nixon je menil, da bi morali Slovenijo in Hrvaško opremiti z obrambnim orožjem, saj je imel embargo, ki so ga Jugoslaviji vsilili ZN, »perverzen učinek in je pomagal le komunističnim silam«. Na koncu je Nixon še poudaril, da pri priznanju Slovenije in Hrvaške ZDA ne bi smele zaostajati za Nemčijo in drugimi evropskimi državami, ter opozoril, da je bilo leta 1776 hrvaško mesto/država Dubrovnik prva, ki je z ZDA vzpostavila diplomatske odnose.

Mirovna konferenca v času portugalskega predsedovanja v Bruslju

Konferenca o Jugoslaviji  se je od 1. januarja 1992 nadaljevala v Bruslju. Ministrski predsednik Wilfried Martens naj bi osebno predsedoval delovni skupini, ki je morala organizirati selitev konference iz Haaga v Bruselj.

Carrington, Tuđman in Kučan na graškem letališču

Predsednik haaške konference lord Carrington je na graškem letališču ločeno sprejel predsednika Slovenije Kučana in predsednika Hrvaške dr. Franja Tuđmana, ki je po enournem pogovoru dejal, da Hrvaška v celoti izpolnjuje zahteve ES. Evropski temelji za rešitev krize na Hrvaškem so torej vsaj teoretično že postavljeni, težava pa je, kako bruseljske sklepe uresničiti v praksi. Tudi Milan Kučan je bil s pogovori zadovoljen. Lord Carrington je številnim novinarjem takoj po pogovorih izrazil zadovoljstvo nad potekom pogovorov z obema predsednikoma in zatrdil, da je glede priznanja Slovenije optimist in da ne vidi nobenih zaprek.

Odprta prva Evropska hiša v Mariboru

Milan Kučan je po srečanju v Univerzitetni knjižnici v Mariboru odprl prvo Evropsko hišo v Sloveniji. »Veliko smo dosegli, ker je odpravljena bojazen, da bi priznanje Slovenije razbilo dolgoletno ravnovesje evropske integracije, prepričali smo sogovornike, da ne želimo, da bi to priznanje ogrozilo evropsko varnost in mir,« je poudaril Milan Kučan.

Francoska parlamentarca na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji sta se mudila evropski poslanec Alain Lamassour in Jean Mignon, poslanec francoskega parlamenta. Gosta, ki sta bila predstavnika dveh večjih opozicijskih strank v francoskem parlamentu, so sprejeli predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki se je z njima pogovarjal o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo, ES in Francijo, član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, sestala pa sta se tudi z nekaterimi člani komisije za mednarodne odnose pri slovenski skupščini. Francoska parlamentarca sta izrazila zadovoljstvo, da bo Slovenija v kratkem priznana, saj sta bila prepričana, da to zasluži.

Slovenija bo tržna in socialna država

»Zelo pomembna je izgradnja novega gospodarskega reda. Šele z osamosvojitvijo je namreč Slovenija dobila možnost, da vodi lastno ekonomsko politiko in sprejema ustrezne ekonomske inštrumente, ki ta čas že zmanjšuje inflacijo,« je poudaril Peterle.

Omenil je privatizacijo, brez katere ne dobimo potnega lista za Evropo, medtem ko proces denacionalizacije že poteka. Sanacija bank je bila prav tako na vrsti tiste dni. Ti procesi naj bi seveda potekali v ozračju politične stabilnosti, stabilnosti pravne ureditve in integracijskih prizadevanj, je kot predsednik te stranke povedal Peterle. Opozoril je na trud, da bi mlada država zaživela ob čim manjših stroških in ujela ritem, v katerem bomo dosegali tiste kakovostne ravni, ki nam bodo omogočale nove kooperacije in sodelovanja. »Vzporedno z gospodarskim prestrukturiranjem je treba institucionalizirati razvoj tržno-socialne države,« je poudaril.

 »Predvsem od nas tu je odvisno, ali se bo Slovenija v letu 1992 pripravila za pozitivno gospodarsko rast v letu 1993. Od nas so odvisne kakovost in hitrost odločanja, politična stabilnost kot jamstvo za uveljavljenje Slovenije v tujini,« je sklenil Peterle ter zaželel poslancem vesele in mirne praznike, »čeprav sem razglašen za negativno osebnost leta«.

Avtor: dr. David Petelin

Viri:

• Delo, 19. december 1991.
• Dnevnik, 19. december 1991.
• Slovenec, 19. december 1991.
• Večer, 19. december 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.