Skoči do osrednje vsebine

20. 12. 1991: Negotovi dnevi pred sprejetjem slovenske ustave

Volilni listič na mizi, roka sloni na lističu.
V petek, 20. decembra 1991, se je nadaljevalo zasedanje vseh treh zborov slovenskega parlamenta, na katerem so po štirih dneh maratonskega zasedanja sprejeli predloge štirih zakonov, ki pa zaradi neusklajenosti med zbori še vedno niso stopili v veljavo. Zbori so bili nesklepčni, zato ni bilo znano, kdaj bo parlament nadaljeval s sprejemanjem teh točk, saj je bilo določeno, da bodo na ponedeljkovi seji zborov sprejemali besedilo slovenske ustave. Dr. France Bučar, predsednik slovenskega parlamenta, je s pismom nagovoril poslance vseh treh zborov in jih pozval, naj se zagotovo udeležijo ponedeljkovega zasedanja parlamenta, kjer bodo sprejemali besedilo predloga nove slovenske ustave in zakon o njeni izvedbi.
Vitodrag Pukl, Vane Gošnik in član skupščine sedijo na govorniškem odru. Vitodrag Pukl ima v rokah liste.

Pred sprejetjem ustave je vladala velika negotovost, ali bo ta sprejeta oziroma bo dobila zadostno število poslanskih glasov. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Pred sprejetjem ustave mlade demokratične države je vladala velika negotovost, ali bo ta sprejeta oziroma bo dobila zadostno število poslanskih glasov. Nekatere stranke so se pogojno strinjale s kompromisnim predlogom 55. člena, ki je dopuščal omejitve pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok le iz zdravstvenih razlogov. Za Slovenske krščanske demokrate (SKD) je bil ta kompromisni predlog še najboljši od vseh dotedanjih predlogov, in čeprav ga niso podpirali, so sporočili, da zaradi tega ne bodo blokirali sprejema nove ustave. Član Slovenske kmečke zveze ljudske stranke (SKZ-LS) Ivan Oman se prav tako ni strinjal z omenjenim členom, vendar je dopuščal, da se bodo poslanci odločili po svoji vesti. O omenjenem členu je potekala tudi živahna javna razprava. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci pod vodstvom dr. Antona Stresa se je jasno izrekla proti sprejemu 55. člena. Zanje to ni bil samo moralno nesprejemljiv člen, ampak je bil neusklajen tudi s členom ustave, ki pravi, da je človeško življenje nedotakljivo.

Prva mednarodna priznanja Slovenije

Po Islandiji, ki je Slovenijo in Hrvaško priznala 19. decembra 1991, je prišlo tudi sporočilo iz Bonna, v katerem je predsednik Zvezne Republike Nemčije Richard von Weizsacker napovedal priznanje Slovenije in Hrvaške še pred 25. decembrom, torej pred svetim večerom. Uradna navezava diplomatskih odnosov bo v skladu s sklepom Evropskega sveta stopila v veljavo 15. januarja 1992. Priznanje neodvisnosti in suverenosti Slovenije ter Hrvaške je prav tako napovedal Vatikan, kar je sporočil Joaquin Navarro, predstavnik za tisk pri Svetem sedežu. Čeprav so pomenila priznanja obdobje novih naporov za prepoznavnost in gospodarsko vključevanje mlade slovenske države v mednarodno skupnost, pa so hkrati pomenila tudi dobro izhodišče za samostojne korake v prihodnosti na političnem, varnostnem, gospodarskem in finančnem področju. Da je Slovenija v tem letu naredila velike korake, je ocenil predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki je na tiskovni konferenci na TV Slovenija povedal, da je malokateri narod do tako pomembnih ciljev prišel na tako hiter in uspešen način, kot prav Slovenija s to vlado. Republika Slovenija je ob obletnici plebiscita izdala zlate in srebrne kovance, na katerih so bili odtisnjeni priložnostni motivi z idejnimi zasnovami oblikovalca Miljenka Licula. Kovance je izdelala zlatarna Celje, predstavil pa jih je guverner Banke Slovenije dr. France Arhar.

Srečanje najvišjega cerkvenega in političnega vrha

Slovenski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar se je odzval povabilu predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, na katerem je Kučan govoril o političnem položaju in prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije. Šuštar je predstavil prizadevanja Rimskokatoliške cerkve za priznanje Slovenije v svetu in pojasnil svoje videnje slovenskih notranjih političnih razmer. Oba sta se strinjala, da so obojestranski pogovori potrebni in koristni, predvsem z vidika vse večjega družbenega razhajanja v slovenski družbi.

Od vojaških spopadov do prizadevanj za mednarodno priznanje

Jugoslovanska okupatorska vojska je nadaljevala z letalskimi napadi na območju občine Sisak ter s topniškim obstreljevanjem ogrožala prebivalce v občini Petrinja in okolici Vinkovcev. Odločitev nemške vlade, da bo priznala Republiko Hrvaško, bo po besedah hrvaškega predsednika dr. Franja Tuđmana močno vplivala na skorajšnji konec vojne na Hrvaškem. To je Tuđman v zahvalnem pismu sporočil nemškemu kanclerju Helmutu Kholu. Zaradi prepira glede zveznega proračuna je odstopil predsednik zveznega izvršnega sveta Ante Marković, ki je sporočil, da pomeni 81 odstotkov sredstev za jugoslovansko armado podaljševanje vojne na Hrvaškem in da temu ne more dati podpore.

Zahtevo po priznanju s strani Evropske skupnosti sta izrekli tudi Makedonija ter Bosna in Hercegovina.

Avtorica: Marta Keršič

Viri in literatura:

  • Slovenec, 21. in 22. 12. 1991.
  • Večer, 21. 12. 1991.
  • Delo, 21. in 22. 12. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.