Ti skladno s sklepi Vlade Republike Slovenije delujejo v operacijah in na misijah Nata, EU, OZN in globalne koalicije, s čimer se Slovenija odgovorno in solidarno odziva na aktualna varnostna tveganja. Težišče delovanja SV je območje Balkana, sicer pa k miru in varnosti prispeva v devetih MOM v desetih državah. Od leta 1997 so bili pripadnice in pripadniki SV na naloge v službi miru napoteni 14.557-krat.

V Natovi operaciji Kfor na Kosovu trenutno delujejo pripadnice in pripadniki 44. slovenskega kontingenta, ki so konec oktobra prevzeli naloge zagotavljanja mirnega okolja in svobode gibanja. Delujejo v obeh regionalnih poveljstvih (Vzhod in Zahod), nastanjeni so v vojaških bazah v Peči, Prištini, Novem Selu in Uroševcu. Njihove naloge obsegajo delovanje v poveljstvih misije, varovanje objektov posebnega pomena, patruljiranje, zagotavljanje hitrih odzivnih sil in povezovanje z vladnimi ter nevladnimi organizacijami.  

Aprila prihodnje leto se bo zaradi racionalizacije kadrovskih in logističnih virov spremenilo težišče delovanja slovenskega kontingenta v operaciji Kfor. Odpoklican bo celotni kinetični del in tisti podporni in štabni del, ki trenutno deluje na območju regionalnega poveljstva Zahod v vojaški bazi v Peći, kjer bosta ostali le še dve skupini za povezavo in nadzor.

Zveza Nato je na Kosovu prisotna od leta 1999. Zavezniška podpora sil Kfor na Kosovu se izvaja na podlagi Resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1244 in vojaškega tehničnega sporazuma. Slovenska vojska je svoje pripadnike prvič napotila na Kosovo januarja 2000.

V operaciji Neomajna odločenost (Operation Inherent Resolve – OIR) globalne protiteroristične koalicije zoper Daesh v severnem delu Iraka pripadnika 5. slovenskega kontingenta v Erbilu oziroma Kurdistanu svetujeta in mentorirata pripadnike varnostnih sil iraškega Kurdistana. S prispevkom na misiji se Slovenija vključuje tudi v reševanje pomembnih globalnih izzivov, ki zadevajo tudi našo nacionalno varnost (nelegalne migracije, begunska problematika in boj proti terorizmu ter organiziranem kriminalu).

Februarja 2016 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o sodelovanju Republike Slovenije v globalni protiteroristični koaliciji proti Daeshu, in sicer s prevzemom častniške dolžnosti v poveljstvu koalicije, ki deluje pri vojaškem poveljstvu Združenih držav Amerike v Tampi, ter delovanjem v severnem delu Iraka.

V Natovi dejavnosti Okrepljena prednja prisotnost (Enhanced Forward Presence – eFP) so naloge v Latviji decembra prevzeli pripadniki 10. slovenskega kontingenta. Delujejo pod vodstvom Kanade kot vodilne države bataljonske bojne skupine, ki jo sestavljajo še Albanija, Italija, Islandija, Češka, Črna gora, Poljska, Slovaška in Španija. Pripadniki SV sodelujejo pri mirnodobnih dejavnostih sil eFP (vaje, usposabljanja, premiki za zaščito lastnih sil in civilno-vojaško sodelovanje). Slovenski kontingent sestavlja 50 pripadnikov SV in deset pripadnikov črnogorske vojske, ki v ognjeni vod prispevajo posadko havbice 155 mm.

Na vrhu Nata v Varšavi julija 2016 so voditelji držav in vlad vseh zaveznic soglasno sprejeli odločitev o namestitvi štirih večnacionalnih bataljonskih bojnih skupin (BBSk) t. i. okrepljene prednje prisotnosti eFP v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem. Republika Slovenija je prispevek kontingenta z do 50 pripadniki Slovenske vojske najavila oktobra 2016 na zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju. Zavezništvo se tako odziva na bistveno spremenjeno varnostno okolje, na dinamiko in tveganja v njegovi vzhodni soseščini. Dejavnost eFP izraža jasno odvračalno sporočilo, da se bo zavezništvo odzvalo tam, kjer je to nujno in ko je potrebno oziroma da bo vsaka agresija proti kateri koli zaveznici odvrnjena z ustreznim skupnim vojaškim odzivom.

Na misijo Organizacije združenih narodov UNIFIL (United Nations Interim Force in Lebanon) je napotitev pripadnika SV načrtovana v začetku 2022 na dolžnost v poveljstvo sektorja Zahod.

Izrael je zaradi napadov Palestinske osvobodilne organizacije leta 1978 vkorakal v Libanon, da bi uničil palestinska oporišča. Varnostni svet OZN je z resolucijama št. 425 in 426 marca 1978 dosegel prekinitev spopadov in ustanovitev ter poznejšo napotitev sil Unifil v južni Libanon. Prvotni namen je bil nadzor umika izraelskih oboroženih sil iz Libanona in premirja med državama, vendar so nestabilne razmere zahtevale stalno navzočnost sil OZN. Zadnjemu oboroženemu spopadu med Izraelom in oboroženim krilom Hezbolaha julija 2006 je sledilo sprejetje resolucije Varnostnega sveta št. 1701, ki opredeljuje povečanje moči operacije Unifil na največ 15.000 vojakov. Razlog za tako odločitev so razmere v Libanonu, ki ogrožajo mednarodni mir in varnost. Slovenska vlada je 7. septembra 2006 sklenila, da v operacijo Unifil napoti 12 pripadnikov Slovenske vojske in tako prispeva k reševanju razmer v Libanonu. Prvi pripadniki Slovenske vojske so se operacije udeležili decembra 2006.

Na misijo Organizacije združenih narodov UNTSO (United Nations Truce supervision Organization) so napoteni trije pripadniki, ki opravljajo enoletno misijo v okviru 23. slovenskega kontingenta. V mirovni operaciji, ki je bila ustanovljena leta 1948 in je tako najstarejša misija Združenih narodov, naloge vojaških opazovalcev opravljajo v Izraelu, Libanonu in Siriji. Območje delovanja obsega Bližnji vzhod: Izrael, Sirijo, Libanon, Jordanijo in Egipt. Njihova naloga je nadzorovanje spoštovanja resolucije Združenih narodov št. 1701 o  prenehanju sovražnosti med sprtima stranema. Glavne naloge vojaških opazovalcev so patruljiranje ob razmejitveni t. i. modri črti in v naseljih v južnem Libanonu, sestanki s predstavniki lokalnih oblasti, preiskovanje incidentov, delo na opazovalnicah in inšpekcijski nadzori na Golanu. Slovenska vojska v tej operaciji sodeluje od oktobra 1998.

V operaciji Eunavfor Med Irini od julija dolžnost opravljajo trije pripadniki 3. slovenskega kontingenta v operativnem poveljstvu operacije, ki je v Rimu. Glavni cilj operacije je preprečevanje tihotapljenja orožja v skladu z dogovorjenimi resolucijami Združenih narodov, zajezitev nelegalnega izvoza naftnih derivatov in motenje tihotapljenja ter trgovskih mrež v južnem delu osrednjega Sredozemlja oziroma podpora usposabljanju pripadnikov operativnega in taktičnega poveljstva operacije, libijske obalne straže in mornarice.

Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve je bila 17. februarja 2020 sprejeta politična deklaracija o koncu operacije Eunavfor Med Sophia. Na istem zasedanju so sprejeli odločitev o oblikovanju nove vojaške operacije EU v Sredozemskem morju z imenom Irini. Vlada Republike Slovenije je podprla močno vlogo EU pri uresničevanju dogovorov Berlinskega procesa v Sredozemlju in napovedala nadaljevanje sodelovanja tudi v operaciji Irini.

Na misiji EU za usposabljanje oboroženih sil Malija (EU Training Mission – EUTM) je novembra naloge prevzelo devet pripadnikov 18. slovenskega kontingenta. Ti izvajajo naloge na različnih lokacijah v Maliju, kjer usposabljajo pripadnike malijske vojske in pomagajo pri vzpostavitvi njihovih enot.

Republika Slovenija je večkrat izrazila interes za aktivno sodelovanje pri prizadevanjih EU za reševanje krize v Maliju in marca 2013 na območje delovanja napotila prvi kontingent.

V Bosni in Hercegovini (BiH) 20 pripadnic in pripadnikov 44. slovenskega kontingenta deluje v Natovem poveljstvu v Sarajevu ter v operaciji Eufor Althea v BiH.  

V Natovem poveljstvu v Sarajevu pomagajo pri implementaciji vojaškega vidika reform varnostnega sektorja, svetujejo vladnim organom BiH pri reformi obrambnega sektorja in usklajujejo dejavnosti in pomoč pri implementaciji sprejetih ciljev v okviru Partnerstva za mir.

Operacija Eufor Althea podpira celovit pristop EU do Bosne in Hercegovine  s podporo njene oblasti pri zagotavljanju varnega in stabilnega okolja ter pri zagotavljanju podpore pri usposabljanju ter vajah oboroženih sil BiH.

Marca 2021 je Slovenska vojska prevzela t. i. hišo LOT (Liasion and Observation Team – LOT) v Banjaluki. Skupina za povezave in opazovanje deluje v okviru Eufor Althee. Gre za prvo misijo Slovenske vojske, na kateri pripadniki živijo in delajo zunaj urejenih vojaških baz.

Osnovna naloga vojaške povezovalne pisarne MLO (Military Liaison Office) v Beogradu, v kateri deluje en pripadnik SV v sestavi 10. slovenskega kontingenta, je svetovanje, spremljanje, koordiniranje in sodelovanje pri programu Partnerstva za mir za Srbijo ter povezava s preostalimi akterji na območju Balkana, ki vključuje Kosovo, Bosno in Hercegovino ter Severno Makedonijo.

  Pregled števila napotenih pripadnikov Slovenske vojske na mirovne operacije med leti 1997 in 2021

* pikčasto so označene zaključene MOM