Slovensko gospodarstvo v letu 1992

Direktorji slovenskih podjetij so v novem letu od gospodarskih oblasti pričakovali predvsem dobro strategijo države za njihov vstop na zahodne, pa tudi južne trge, za blažitev inflacije, spodbude za izvoznike ter evropske standarde na vseh ravneh in področjih. V pogovoru za Delo je dr. Jože Duhovnik, direktor Litostroja, dejal, da pričakuje odločitev o gradnji elektrarn na Savi in navezavo gospodarskih stikov z državami Bližnjega vzhoda, hkrati pa bi morali usposobiti bančni sistem za servisiranje poslov slovenskih podjetij. Lojze Deželak, direktor Kolinske, je poudaril, da bodo izpad prodaje na južnih trgih skušali nadomestiti na zahodnih trgih tudi z ustanovitvijo lastnih podjetij. Prihodnja slovenska diplomatska predstavništva v tujini pa bi morala nameniti največ pozornosti gospodarskemu sodelovanju Slovenije s tujino. Miroslav Štimac, direktor Beti, je menil, da bi morala vlada voditi politiko podcenjenega tolarja in s tem omogočala, da bi se za izvoz na konvertibilni trg odločalo čim več podjetij. Peter Žigante, direktor Savaprojekta Krško, je v letu 1992 pričakoval povečanje ekonomske moči države tako, da bi vsi dobili enake možnosti za razvoj in zaslužek. Ernest Fujs, direktor podjetja Primat Maribor, je izpostavil nevzdržnost finančnega izčrpavanja izvozno naravnanih podjetij, Maksimiljan Senica, generalni direktor holdinga TAM, pa je dejal, da je ne glede na državne ukrepe nesmiselno pričakovati, da bo kdor koli naredil nekaj namesto nas, še najmanj država.

Slovenski politični barometer

Politično živahni in razburljivi december 1991, ko je Slovenija dobila prva mednarodna priznanja in novo ustavo, je tudi vplival na razvrstitev politikov na januarski lestvici njihove priljubljenosti. Tokratna mesečna pilotska telefonska raziskava Dela je za razliko od nekaj prejšnjih prinesla kar nekaj sprememb na lestvici priljubljenosti slovenskih politikov. Milanu Kučanu (srednja ocena priljubljenosti 4,90) je pripadalo prvo mesto, na drugem ga je zamenjal prejšnji prvak dr. Janez Drnovšek (4,89). Jelko Kacin (4,82) je ohranil tretje mesto, zato pa se je za dve mesti povzpel dr. Dimitrij Rupel (4,63) in tako za eno mesto po lestvici navzdol potisnil Janeza Janšo (4,63) in Igorja Bavčarja (4,60).

 Vanceov mirovni načrt

Z mirovnim načrtom, ki sta ga pod pokroviteljstvom odposlanca generalnega sekretarja OZN Cyrusa Vancea podpisala hrvaški obrambni minister Gojko Sušak in general jugoslovanske/srbske armade Andrija Rašeta, sta sprti strani soglašali z namestitvijo mirovnih sil OZN. Območja, na katerih naj bi namestili mirovne sile Združenih narodov, bodo veljala za »zaščitena« območja Združenih narodov. Po uvedbi mirovnih sil so nameravali ta območja demilitalizirati, kar je pomenilo, da bodo sile Združenih narodov v celoti prevzele zaščito prebivalstva na teh ozemljih in onemogočile prisotnost vojaških in policijskih sil hrvaške in jugoslovanske/srbske armade. Omenjena območja naj bi ohranila svoje lokalne policijske sile. Orožje, ki bi ga izročili ob demilitarizaciji, pa naj bi skladiščili na istem območju, in to pod nadzorom krajevnih oblasti in Združenih narodov. Operativno so celotno območje, ki naj bi ga nadzorovali Združeni narodi, razdelili na tri dele: (1) vzhodno Slavonijo, Baranjo in Srem; (2) zahodno Slavonijo in (3) območje Krajine. Mirovne sile naj bi zagotovile prenehanje spopadov in vzpostavitev miru, v nobenem primeru pa se ne bodo vmešavale v organizacijo oblasti na posameznem območju. Bodo pa prebivalstvo zaščitile pred vsemi morebitnimi oboroženimi napadi, tako da bi se lahko ljudje vrnili v svoje domove. Mirovne sile, ki naj bi štele okoli 10.000 pripadnikov, naj bi izven navedenih območij delno nadzorovale tudi območja na meji med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, deloma pa tudi območje Hercegovine in Dubrovnika, kjer naj bi delovali neoboroženi vojaški opazovalci. Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegović – mirovne sile naj bi imele svoj sedež v Sarajevu – pa je dejal, da bo Vance predlagal dopolnitev sporazuma tako, da bi se ustanovila skupnost neodvisnih nekdanjih jugoslovanskih republik, zdaj držav, ter da bi bila ena izmed njih tudi Bosna in Hercegovina, ki bi imela posebne zveze s Srbijo in Hrvaško.

Radikalne reforme v Rusiji

Za približno 150 milijonov prebivalcev Rusije, največje države nekdanje Sovjetske zveze, se je novo leto začelo z radikalnimi reformami, med katerimi je bila poleg privatizacije podjetij in kmetijskih posestev liberalizacija cen, ki so začele veljati 2. januarja. S tako imenovanimi Jelcinovimi reformami naj bi se doslej državno nadzorovane cene zvišale za tri- do petkrat. Velika Britanija naj bi zahtevala posebno sejo Varnostnega sveta OZN o varnostnih razmerah po razpadu Sovjetske zveze. Britanski premier John Major je namreč opozoril na dolgoročno nevarnost, da bi novo osamosvojene države uporabile jedrsko orožje ali ga prodajale drugim državam.

Avtor: Tomaž Kladnik

Viri:

• Janez Janša, Premiki, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
• E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti, Nova univerza, Ljubljana, 2021.
• Delo, 3. 1. 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.