Cilj sprememb in dopolnitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki jo je Državni zbor sprejel 13.7.2021 in smo ga pripravili na Ministrstvu za javno upravo, je ureditev poenostavljenega postopka javnega naročila pod mejnimi vrednostmi EU (to so naročila male vrednosti), odprava nekaterih administrativnih obveznosti na strani naročnikov in dopustitev večje prožnosti, hkrati pa se urejajo in dopolnjujejo določbe o prekrških.

Zakon v določenem delu tudi nekoliko dviguje mejne vrednosti za njegovo uporabo in mejno vrednost za uporabo postopka naročila male vrednosti, hkrati pa se zaradi zagotavljanja večje transparentnosti ureja objava seznamov evidenčnih naročil izključno na portalu javnih naročil.

Z vidika transparentnosti se zagotavlja objava vse dokumentacije izključno na portalu javnih naročil in objava vseh odločitev o oddaji javnih naročil, tudi tistih, ki se oddajo v postopkih s pogajanji brez predhodne objave (z izjemo nujnih postopkov). 

Spremembe ZJN-3 temeljijo tudi na zavedanju, da mora biti javno naročanje prožno in učinkovito, hkrati pa mora zagotavljati transparentnost, konkurenčnost in prevzem odgovornosti za morebitne zlorabe. Ob dejstvu, da javno naročanje urejajo javno-naročniške direktive EU, države članice nimamo veliko manevrskega prostora za drugačno urejanje. Kjer pa je možno in dopustno, da se sistem uredi bolj prožno, pa se s spremembami ZJN-3, zaradi spodbujanja lokalnega in regionalnega gospodarstva, vključno s kmetijstvom, uvaja nekaj novosti in izjem, ki omogočajo večjo promocijo, regionalizacijo in potrošnjo slovenskega blaga.

Za naročnike, ki zaradi svoje specifike težko zasledujejo gospodarne cilje ali druge strateške usmeritve, če morajo naročati v skladu z ZJN-3, se tako do mejnih vrednosti EU določajo nove izjeme, in sicer: za javno naročanje hrane oziroma živil, naročanje blaga za nadaljnjo prodajo ali za protokolarne namene oziroma promocijo Republike Slovenije. Določene pravne storitve (pravno svetovanje, pravno zastopanje), ki so bile doslej zajete med t. i. socialne in druge posebne storitve, za katere je veljal poenostavljen režim naročanja, pa se umešča v sistem javnega naročanja. 

Zakon pa prinaša tudi nekaj praktičnih rešitev, kot je rešitev v primeru začasnega nedelovanja sistema eJN, poenostavljeno poročanje o izvedenih okvirnih sporazumih, poenostavljeno pridobivanje dokazil o nekaznovanosti za ponudnike in večja diskrecija naročniku pri neobičajno nizkih ponudbah. 

Konkretno,  ZJN-3B prinaša naslednje bistvene spremembe

- Dvig mejnih vrednosti za uporabo zakona na splošnem področju (kot veljajo že s PKP zakoni namesto 20.000 za blago/storitve na 40.000 in za gradnje iz 40.000 na 80.000). 

- Možnost izvedbe nacionalnega postopka NMV do EU pragov (do 5.350.000 eurov sedaj tudi pri gradnjah).

- Nove izjeme, vendar le do EU pragov: naročanje hrane, naročanje blaga za nadaljnjo prodajo, za protokolarne namene v smislu promocije RS in za obvezne storitve revidiranja; za te izjeme pa velja, da jih štejemo kot evidenčna naročila, torej poročanje o njih bo obvezno, pri živilih pa bo veljala tudi Uredba o zelenem javnem naročanju. 

- Naročanje storitev pravnega svetovanja in zastopanja se umešča v sistem naročanja.

- Povečanje transparentnosti: obvezna objava celotne dokumentacije izključno na portalu javnih naročil (razen v delih, kjer to zaradi narave datotek ni mogoče) in objava vseh odločitev o oddaji javnih naročil, tudi tistih, ki se oddajo v postopkih s pogajanji brez predhodne objave, ki so se doslej pošiljale po Zakonu o splošnem upravnem postopku in niso bile javno objavljene.

- Oblikovana je določba za primer morebitnega nedelovanja sistema za e-oddajo ponudb; zato kljub morebitnim tehničnim težavam sistema zdaj te težave ne bodo ogrozile enakopravne obravnave ponudnikov niti izvedbe postopka javnega naročanja. 

- Prožnejši je način dopuščanja popravkov oz. dopolnjevanja ponudb.

- Urejen način dokazovanja nekaznovanosti (dopuščen 7 mesečni starostni razpon potrdil), zaradi česar se razbremenjuje ponudnike.

- Jasen zapis, da je presoja o sprejemu neobičajno nizke ponudbe predvsem diskrecija naročnika. 

- Razširjen nabor prekrškov.