Različne ocene razpustitve Demosa

Razpustitev Demosa pred koncem leta 1991 je razdelila tudi mnenja njihovih podpornikov in funkcionarjev na različnih ravneh. Tako je časnik Delo zbral odzive dejavnih lokalnih politikov, ki so bili zelo različni. Eni so izjavi o razpustitvi odrekali legitimnost, drugi so trdili, da je Demos v resnici razpadel že pred nekaj meseci.

Franc Horvat, predsednik pomurske SKZ-LS, je komentiral, da razpad ni presenečenje, prej pričakovan dogodek, saj stranke pred volitvami ne morejo delovati skupno, pač pa ločeno, da jih volivci ponovno spoznajo. Lojze Marinček, predsednik ljubljanskega Demosa, je trdil, da je dlje časa opozarjal strankarske voditelje glede nevarnosti razpada, vendar pa v Ljubljani bistvenih političnih sprememb v razmerjih to ne bo prineslo. Predstavniki SDP, denimo Aurelio Juri, pa so predvsem očitali vladi premajhno operativnost in nesposobnost ter poudarjali pomembnost predčasnih volitev. Željko Cigler, predsednik SDP Celje, je celo dejal: »Vendar pa je jasno, da so znotraj Demosa demokratične sile, ki se zavedajo, da so ujetnik ideologije, ki jo zastopa Demos, in da – če na to ideologijo pristajajo – izgubljajo podporo slovenskih državljanov.«

Urejanje delovnopravne zakonodaje

Poslanci vseh treh zborov slovenskega parlamenta naj bi se v prihajajočih tednih spoprijeli s predlogom zakona o zaposlovanju tujcev. Zaposlovanje tujcev je do tedaj urejala zvezna zakonodaja, kar pomeni, da je morala Slovenija zdaj to področje urediti sama. Zakonodajalec je predlagal, da bi za zaposlovanje tujcev veljal pogoj pridobljenega delovnega dovoljenja. Čeprav je sam zakon predvideval predvsem izdajo dovoljenj za določen čas, naj bi tudi določal, da bi državljanom SFRJ, ki bodo ob uveljavitvi zakona prebivali v Sloveniji in bili v delovnem razmerju, izdali dovoljenje za nedoločen čas. Ob tem naj bi bili tudi pozvani, da v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona zaprosijo za osebno delovno dovoljenje.

Obeta se prvi mirni konec tedna na Hrvaškem

Tretjega januarja je bilo podpisano ženevsko premirje oziroma 14. sporazum o prekinitvi ognja. Sporazum so podpisali dr. Franjo Tuđman, Slobodan Milošević in general Veljko Kadijević. Vojaški spopadi so sicer prenehali, a je kljub temu prihajalo do manjših kršitev premirja. Na zadrskih bojiščih so boji tako trajali uro dlje od dogovorjenega, srbska stran pa je celo poskušala zavzeti kakšno izgubljeno postojanko.

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

• Delo, 4. in 6. 1992.
• Večer, 4. in 6. 1. 1992.
• Boštjan Furlan, Ožbej Peterle, Marko Balažic. Slovenija in pika!. Ljubljana, 2016.
• Janez Janša. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3., dopolnjena izdaja). Ljubljana, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.