Vlada izdala Odlok o spremembi Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19

Na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje je Vlada Republike Slovenije izdala Odlok o spremembi Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19. Na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje je Vlada Republike Slovenije izdala Odlok o spremembi Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19. 

Odlok o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 določa, da se osebo, ki je bila v visoko tveganem stiku s povzročiteljem COVID-19, ne napoti oziroma se ji ne odredi ukrep karantene na domu, če:

• je prejela poživitveni odmerek cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer ali cepiva Spikevax (COVID-19 Vaccine) proizvajalca Moderna,
• je prebolela COVID-19, kar dokazuje z dokazilom o pozitivnem rezultatu PCR testa na virus SARS-CoV-2, ki je starejši od desetih dni in je od pozitivnega rezultata testa PCR minilo manj kot 45 dni,
• je prebolela COVID-19, kar dokazuje z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od desetih dni in je bila cepljena z drugim odmerkom cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer, cepiva Spikevax (COVID-19 Vaccine) proizvajalca Moderna, cepiva Sputnik V proizvajalca Russia’s Gamaleya National Centre of Epidemiology and Microbiology, cepiva CoronaVac proizvajalca Sinovac Biotech, cepiva COVID-19 Vaccine proizvajalca Sinopharm, cepiva Vaxzevria (COVID-19 Vaccine) proizvajalca AstraZeneca, cepiva Covishield proizvajalca Serum Institute of India/AstraZeneca ali cepiva Covaxin proizvajalca Bharat Biotech (Indija) oziroma kombinacijo dveh cepiv iz te alineje ali je prejela odmerek cepiva COVID-19 Vaccine Janssen proizvajalca Johnson in Johnson/Janssen-Cilag.

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 10. januarja 2022.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada podaljšala veljavnost ukrepa o povrnitvi stroškov zaradi vzpostavitve rdeče cone 

Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o podaljšanju veljavnosti ukrepov iz 98. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19. 

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZNUPZ) v 98. členu določa, da se izvajalcem socialnovarstvenih storitev institucionalno varstvo za obdobje od 1. septembra 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrnejo stroški, ki so nastali zaradi vzpostavitve rdeče cone pri izvajalcu. 

Z ukrepom podaljšanja financiranja se zagotavljajo sredstva za sofinanciranje vzpostavitve rdeče cone pri izvajalcu, kar dodatno pripomore k zamejitvi okužb v zavodih, kjer prebiva najranljivejši del prebivalstva. Vzpostavitev rdeče cone pri izvajalcu je velika finančna obremenitev. 

Vlada Republike Slovenije lahko ta ukrep podaljša s sklepom, ki  se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, za največ za obdobje šestih mesecev. 

Vlada Republike Slovenije ukrep podaljšuje do 30. junija 2022.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vlada podaljšuje  ukrep financiranja zunanje nastanitve, najema dodatnih kapacitet in izpada zaradi nezasedenosti

Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o podaljšanju veljavnosti ukrepov iz 83. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19.

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 v 83. členu določa, da se iz proračuna Republike Slovenije, za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 zagotavljajo sredstva za sofinanciranje zunanje nastanitve uporabnikov, ki imajo potrjeno okužbo s COVID-19, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet in kritje najema dodatnih prostorov. Vlada Republike Slovenije lahko ta ukrep podaljša s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, za največ šest mesecev.

Z ukrepom podaljšanja financiranja je treba zagotoviti sredstva za kritje najema dodatnih prostorov. Prav tako je treba zagotoviti sofinanciranje zunanje nastanitve za uporabnike s potrjeno okužbo s COVID-19. Za čim večjo zaščito stanovalcev in zaposlenih je tako treba zagotoviti zadostna sredstva za najem dodatnih prostorov in prav tako sredstva za sofinanciranje zunanje namestitve uporabnikov, ki imajo potrjeno okužbo s COVID-19. 

Vlada Republike Slovenije ukrepe podaljšuje do 30. junija 2022.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vlada podaljšala možnost omejevanja stikov, če je to nujno 

Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o podaljšanju veljavnosti ukrepov iz 87. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 v 87. členu, določa, da v primeru potrditve okužbe s SARS-CoV-2 v socialno varstvenem zavodu, lahko za izvajanje ukrepov omejevanja COVID-19 zaradi varovanja javnega zdravja oziroma pravic drugih, direktor socialno varstvenega zavoda s sklepom omeji stike stanovalcev in zapuščanje zavodskega območja, če z drugimi možnimi ukrepi ni mogoče doseči namena iz tega člena. Direktor o sprejemu sklepa obvesti stanovalce in zaposlene. Omejitev se lahko odredi le za čas in v obsegu, ki je nujno potreben za zagotovitev njenega namena. Socialno varstveni zavod med trajanjem ukrepa ob upoštevanju svojih realnih možnosti spodbuja druge načine ohranjanja stikov stanovalcev z njihovimi družinskimi člani in drugimi osebami, v skladu z njihovimi individualnimi potrebami. Direktor socialno varstvenega zavoda vsakih sedem dni presodi obstoj razlogov navedenih v členu. Omejitev preneha, ko razlogi zanjo niso več podani.

Vlada Republike Slovenije lahko ta ukrep podaljša s sklepom, ki  se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, za največ za obdobje šestih mesecev. 

Vlada Republike Slovenije ukrep podaljšuje do 30. junija 2022.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vlada Republike Slovenije je sprejela Strategijo digitalne transformacije gospodarstva

Danes sprejeta Strategija digitalne transformacije gospodarstva je del reformnih ukrepov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, in sicer v okviru komponente Digitalne transformacije podjetij. Strategija je obenem pomemben mejnik za dosego ciljev iz omenjenega Načrta za okrevanje in odpornost.

S strategijo, ki zajema obdobje od leta 2021 do leta 2030, si je Slovenija zadala uvrstitev med prvih pet držav na področju uporabe naprednih digitalnih tehnologij po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI indeks) v prvih dveh letih, ter med prve tri države do izteka strateškega obdobja. Strategije je pripravljena vzporedno z že začetimi procesi digitalizacije, informatizacije in enotnega digitalnega trga EU. Poudarja trenutne napredne digitalne tehnologije, kot so umetna inteligenca, internet stvari, tehnologije za obdelavo velepodatkov, tehnologije veriženja podatkov, visokozmogljivo računalništvo, kvantno računalništvo in 5G tehnologije, ki bodo motor ekonomske rasti in konkurenčnosti.

Naslavlja tri glavna oziroma prednostna področja. Prvo predstavlja napredne digitalne tehnologije, ki sploh omogočajo digitalno transformacijo gospodarstva, drugo se osredotoča na učinkovit ekosistem za konkurenčno gospodarstvo, tretje pa se usmerja v odprto in trajnostno družbo kot osnovo za rast digitalne ekonomije. 

Temu prilagojeno bodo pripravljeni tudi trije javni razpisi. Prvega bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo že ta mesec, v okviru katerega bo namenilo 44 milijonov evrov za samo digitalno transformacijo. Prav tako bo ta mesec objavljen razpis za oblikovanje hibridnega oblaka, ki bo združeval registre, kot so registri AJPES, Finančne uprave Republike Slovenije in denimo sodnih registrov, in sicer z namenom poenostavitve postopkov za podjetja v razmerju do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V ta namen bo razpisanih 2,5 milijona evrov sredstev. Tretji razpis, ki je predviden v drugem trimesečju tega leta, pa bo z 10 milijoni evrov podprl projekte skupnega evropskega interesa. 

Za izvedbo strategije bomo primarno uporabili finančne vire Nacionalnega programa za obnovo in odpornost 2021 – 2029, torej 56,5 milijona evrov. Možnost za dodatne vire vidimo tudi v Večletnem finančnem okviru 2021 – 2027 ter drugih virih iz Programov EU (kot na primer Horizon Europe, InvestEU in podobno).

Ukrepe iz strategije bo izvajalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Javno agencijo SPIRIT Slovenija, Slovenskim podjetniškim skladom in SID banko. V ta namen bo v letu 2022 na voljo 26,5 milijona evrov, v letu 2023 dodatnih 24 milijonov evrov in v letu 2024 še 6 milijonov evrov.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Vlada sprejela odgovor o izvedenih aktivnostih v povezavi z Zbirno bilanco stanja proračuna

Vlada je sprejela odgovor na pisno zaprosilo Računskega sodišča Republike Slovenije o izvedenih aktivnostih v povezavi z Zbirno bilanco stanja proračuna Republike Slovenije.

Vlada je prejela zaprosilo Računskega sodišča Republike Slovenije za informacijo o izvedenih aktivnostih v povezavi z Zbirno bilanco stanja proračuna Republike Slovenije. V reviziji Zbirna bilanca stanja proračuna Republike Slovenije na 31. december 2019 je Računsko sodišče Republike Slovenije zaradi pomanjkanja revizijskih dokazov zavrnilo izrek mnenja. Popravljalnih ukrepov računsko sodišče v tej reviziji ni zahtevalo, ker je vlada na podlagi zahteve za predložitev odzivnega poročila v zvezi z revizijo zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na 31. december 2017 predložila načrt aktivnosti, ki se iztečejo v letu 2021. Vlada je v odgovoru podala pojasnila in informacije o izvedenih aktivnostih za odpravo pomanjkljivosti.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada sprejela mnenje o zahtevi za presojo ustavnosti člena ZPIZ-2G

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o Zahtevi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti 121. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G) (U-I-824/21) in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije ter Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Državni zbor Republike Slovenije je Vladi Republike Slovenije v opredelitev posredoval zahtevo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za presojo ustavnosti drugega odstavka 121. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G). Po mnenju predlagatelja obstaja protiustavna pravna praznina prehodne ureditve, ker drugi odstavek 121. člena ZPIZ-2G različno obravnava zavarovance oziroma uživalce na temelju preostale delovne zmožnosti glede na delovnopravni status.

Vlada se v svojem mnenju opredeli do izpostavljene problematike ter tudi do navedb, ki jih predlagatelj izpostavlja v svoji zahtevi. Meni, da predlagatelj neustrezno izpodbija drugi odstavek 121. člena ZPIZ-2G. Ureditev, ki višino pravic veže na delovno pravni status delovnega invalida v času nastanka invalidnosti, je veljala že po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

121. člen ZPIZ-2G je bil sprejet kot odziv na Sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Krajnc proti Sloveniji. Sodba sicer nima pilotnega učinka, vendar pa se je Republika Slovenija v izogib drugim podobnim sodbam v akcijskem načrtu zavezala, da bo pripravila spremembe zakonodaje, ki bodo problematiko uredile drugače, kot pa je veljala v izpostavljenem primeru. Drugi odstavek 121. člena ZPIZ-2G sledi sodbi s tem, da določa krog zavarovancev, ki bodo upravičeni do izplačila tistega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki je zanje ugodnejše, ob upoštevanju enake vrste pravice iz invalidskega zavarovanja in enakega delovno pravnega statusa zavarovanca - delovnega invalida, zato po mnenju Vlade RS izpodbijani člen v ničemer ne posega v pravice stranke v postopku pred predlagateljem.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vlada sprejela mnenje o zahtevi Sodnega sveta za oceno ustavnosti 

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o zahtevi Sodnega sveta za oceno ustavnosti drugega odstavka 10. člena v zvezi s Prilogo 3, drugega in tretjega odstavka 23. člena, 24. člena, 32.a člena in 32.b člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZPJS), 164. člena, drugega odstavka 166. člena, prvega odstavka 177. člena in prvega odstavka 179. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) ter 53. člena Zakona o sodniški službi in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je z dopisom 7. decembra 2021 Državnemu zboru Republike Slovenije posredovalo Zahtevo Sodnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti, s katero predlagatelj zahteva oceno ustavnosti omenjenih členov iz Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Zakona za uravnoteženje javnih financ ter Zakona o sodniški službi.

Državni zbor je 13. 12. 2021 posredoval Vladi Republike Slovenije navedeno zahtevo z zaprosilom za mnenje z vidika izvršilne oblasti. 

Vlada zavrača očitke predlagatelja in v mnenju podaja utemeljitve, ki izkazujejo neutemeljenost zatrjevane neustavnosti. 

Vlada zaradi očitka o neenakem položaju sodnikov z drugimi funkcionarji in javnimi uslužbenci v mnenju podrobno pojasni sistem in uvrstitev v plačne razrede funkcionarjev ter ovrednotenje delovnih mest in nazivov v plačne razrede javnih uslužbencev. Za razliko od funkcionarjev, pri katerih so uvrstitve posameznih funkcij v plačne razrede in razponi možnih napredovanj v višji plačni razred določeni z zakonom (priloga 3 ZSPJS), se uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede javnih uslužbencev opravi upoštevaje uvrstitev orientacijskih delovnih mest in nazivov, kar se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor (13. člen ZSPJS). 

V mnenju je natančno opredeljena tudi razlika glede ureditve dodatkov za javne uslužbence in funkcionarje. 

Mnenje zavrača tudi očitane neskladnosti, ki se nanašajo na člene ZUJF. Natančno je pojasnjen sistem, ki določa povračila stroškov, jubilejne nagrade, odpravnino ob upokojitvi, nadomestilo plače v primeru bolniške odsotnosti za prvih 30 dni. Obrazložena je tudi obveznost delodajalca v zvezi z nadomestilom za zadržanost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Vlada sprejela mnenje glede zahteve za oceno ustavnosti Zakona o duševnem zdravju in Zakona o socialnem varstvu

Vlada Republike Slovenije je od Državnega zbora Republike Slovenije v mnenje prejela zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) in Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ki jo Ustavno sodišče Republike Slovenije vodi pod opravilno številko (U-I-780/21). Predlagatelj zahteve je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je vložilo zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZDZdr in ZSV. Predlagatelj navaja, da je na področju plačila stroškov socialno varstvenih storitev pri neprostovoljni namestitvi oseb v varovanih oddelkih socialno varstvenih zavodov nastala pravna praznina, ki je ni mogoče zapolniti na ustavno skladen način, ureditev pa je vsebinsko pomanjkljiva in ne omogoča oblikovanja meril za odločanje v konkretni zadevi, zato je veljavna ureditev v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena ustave in načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena ustave. Predlagatelj ustavnemu sodišču zato predlaga, naj oceni skladnost ZSV in ZDZdr z ustavo in ugotovi, da sta v delu, ki se nanaša na obveznost plačila stroškov prisilne namestitve v socialno varstveni zavod na podlagi sklepa sodišča brez privolitve, v nasprotju z 2., 3. in 14. členom ustave.

Vlada uvodoma ugotavlja, da sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ureja 75. člen ZDZdr, ki v prvem odstavku določa, da če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, v sprejem ne privoli, je sprejem dopusten na podlagi sklepa sodišča. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-294/12-20 z dne 10. 6. 2015, pri obravnavi oseb v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ne gre le za zdravljenje, temveč tudi za socialno varstveni ukrep, zaradi česar je obravnavo v varovanem oddelku treba šteti za storitev, v kateri se prepletata pravica do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena ustave ter pravica do zdravstvenega varstva iz prvega odstavka 51. člena ustave.

Upoštevajoč navedeno vlada ocenjuje, da so zakonski in podzakonski akti v konkretni zadevi jasni in omogočajo predvidljivost pravnih položajev, zato meni, da so zakonske določbe skladne z načelom pravne države iz 2. člena ustave, ki določa jasnost in določnost predpisov. Z upoštevanjem konkretnega načela je posameznik varovan pred arbitrarnim ravnanjem izvršilne veje oblasti. Ustavno načelo jasnosti in določnosti je namreč lahko kršeno, če znotraj pravnega reda obstajajo nasprotja oziroma antinomije kot posledica medsebojne neusklajenosti zakonov. Vlada meni, da je pri razlagi določb ZDZdr z upoštevanjem načel teleološke razlage mogoče uporabiti 100. člen ZSV, saj se ta nanaša na institucionalno varstvo oseb, prav zato pa ni mogoče trditi, da je kršeno ustavno načelo jasnosti in določnosti.

Vlada ob upoštevanju zgornjih navedb meni, da so določbe ZSV in ZDZdr, ki se nanašajo na namestitev oseb brez privolitve v varovane oddelke socialno varstvenih zavodov, skladne z določbami ustave. 

Vir: Ministrstvo za zdravje