Tri dni zaporedoma demokrati napadali Peterletovo vlado, katere del so bili

Spomenka Hribar je na torkovi tiskovni konferenci vseh parlamentarnih strank na temo volilne zakonodaje izjavila, da Demokratska stranka glede na sicer nepodpisano mnenje posebne izvedenske skupščinske skupine, v katerem je poslance opozorila, da volitev ni mogoče izpeljati pred koncem junija, ne čuti več obveze spoštovati dogovor v Dolskem o podpori sedanji vladi. V sredini pisni izjavi Igorja Bavčarja pa so demokrati napovedali, da bodo »ponudili vladni program za novo vladajočo koalicijo s strankami centra kot njeno hrbtenico in se zavzeli za izvolitev nove, sposobnejše vlade« in da »nastopamo s svojim predlogom za novega mandatarja vlade«. V izjavi so kot razlog navedli, da vlada s predsednikom Peterletom ni in ne bo kos tekočim nalogam. Vztrajali, da sedanja vlada ne sme vladati čez predvideni rok predčasnih volitev v aprilu, ker pa so po mnenju izvedenske skupine volitve lahko šele junija, sta ta dva meseca prekoračitve razlog, da se mora vsebinska plat dogovora v Dolskem uresničiti le z novo koalicijo.

V več medijih je bila objavljena novica, da naj bi novo koalicijo sestavljali socialdemokrati, zeleni, socialisti, liberalni demokrati in demokrati, vsi ti kot sredinske stranke centra, za zanesljivo koalicijo pa bi se jim pridružil še SDP. Taka koalicija je aprila dejansko nastala.

Dr. Jože Pučnik je za Večer izjavil, da o načrtih za oblikovanje nove vladne koalicije in rušenju vlade že v januarju »ne ve nič«. Po njegovih besedah je resda že nekaj časa potekalo »povezovanje v sredini«, vendar so ta dogovarjanja ostajala na ravni »kontaktnih pogovorov«. Sam je bil prepričan, da je vendarle še mogoče doseči sporazum o volitvah v aprilu. Janez Janša pa je za časopis Slovenec izjavil, da ne razume, zakaj Spomenka Hribar in Demokratska stranka samo po osmih dneh sporazuma iz Dolskega ne podpirata več. Glede volitev je bil prepričan, da je konec aprila realen rok za njihovo izvedbo, vse pa je odvisno od volje političnih strank.

V začetku tedna, v ponedeljek, je bila na TV Slovenija oddaja Žarišče, v kateri so sodelovali Lojze Peterle, Jože Pučnik in Igor Bavčar. Govorili so o koncu Demosa in bližnjem političnem stanju Slovenije (predvolilna zakonodaja, volitve, koalicije). Bavčar je v televizijskem nastopu odkrito napadel predsednika vlade. Komentator v časopisu Slovenec je ugotovil, da je to čisti boj za oblast, kjer gre samo še za to, kdo bo koga onemogočil v upanju, da ga bo nadomestil.

Sestrelitev helikopterja mirovne misije Evropske skupnosti je še odmevala, Avstrija in Italija za priznanje Slovenije v nekaj dneh

Evropska skupnost je začasno prekinila svojo misijo nadzorovanja miru v Jugoslaviji, dokler ni dobila zagotovil za varnost članov svoje misije. Torkova sestrelitev helikopterja, v kateri je umrlo vseh pet evropskih opazovalcev, pa ni vplivala na urnik evropske konference o Jugoslaviji. Za sredo je bilo predvideno, da se bodo sodelujoči sešli na plenarni seji, na katero so bili povabljeni predsedniki vseh šestih jugoslovanskih republik.

Peterle in Vranitzky sta po pogovorih na Dunaju ocenila, da bi bili Slovenija in Hrvaška lahko priznani do 15. januarja. Je pa bilo avstrijsko priznanje odvisno tudi od tega, kako se bodo v prihodnjih dneh odločile države Evropske skupnosti. Enako je izjavil italijanski zunanji minister De Michellis, da vlada še naprej podpira sklep Evropske skupnosti o priznanju republik nekdanje Jugoslavije. Zatrdil je, da s priznanjem Slovenije in Hrvaške ne bo težav, težava sta Bosna in Makedonija, ki pa ju bo vlada v Rimu v bližnji prihodnosti tudi priznala.

V Beogradu v ospredju stara znanca Kadijević in Ađžić, v Sloveniji sindikati

Zvezni sekretar za narodno obrambo, general armade Veljko Kadijević, je predsedstvu SFRJ in predsedniku skupščine SFRJ pisno sporočil, da »zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more več opravljati svoje funkcije«. Do imenovanja novega obrambnega ministra je funkcijo prevzel načelnik generalštaba oboroženih sil, general Blagoje Ađžič.

Predstavniki devetih slovenskih sindikatov so na seji, ki jo je sklical predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, ostro napadli predloge vlade za sklenitev socialnega pakta. Po njihovem mnenju je vlada sprejela te predloge, ne da bi se posvetovala s predstavniki delavcev in zbornicami oziroma predstavniki delodajalcev.

Avtor: Jani Drnovšek

Viri in literatura:

• Delo, 9. 1. 1992.
• Dnevnik, 9. 1. 1992.
• Slovenec, 9. 1. 1992.
• Večer, 9. 1. 1992.
• Valič Zver, Andreja. Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor, 2013.
• Rupel, Dimitrij. Skrivnost države: Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992. Ljubljana, 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.