Šest predsednikov v Bruslju

Po enournem zasedanju konference o Jugoslaviji v Bruslju, ki so se ga udeležili tudi predsedniki republik razpadle države, je lord Carrington izjavil, da bo ministrom dvanajsterice poročal o rezultatih. Pri tem je izrazil pričakovanje, da bodo s 15. januarjem ena ali več republik dobile mednarodno priznanje. Carrington je bil sicer naklonjen ohranitvi čim večjega dela Jugoslavije, vendar je poudaril, da se zaveda resničnosti in da je SFRJ v skladu z mnenjem Badinterjeve arbitražne komisije v procesu razpadanja. Napovedal je še nadaljevanje konference, ki jo je skušala Srbija neuspešno prenesti pod okrilje OZN, in izrazil upanje, da bo 15. premirje spoštovano in bodo modre čelade kmalu na dogovorjenih žariščih. Dimitrij Rupel je isti dan Butrosa Galija zaprosil za članstvo Slovenije v OZN.

Vladni koraki in razkoraki

Lojze Peterle je na tiskovni konferenci po seji vlade povedal, da ne ve, ali ima vlada sploh še večinsko podporo v parlamentu. Ker je v takšnih razmerah težko vladati, so na sestanku Demosovih strank podprli predlog za izvedbo volitev do aprila. Peterle je še poudaril, da mora vlada do takrat nemoteno delovati in sprejeti približno 30 zakonov, med njimi tudi zahtevnejše zakone o privatizaciji, pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju ter volitvah. Zato je opomnil vladne ministre, da so še vedno člani vlade, čeprav ji odpovedujejo podporo; v medijih se je tega dne že pisalo o notranjem ministru Igorju Bavčarju kot kandidatu za novega mandatarja. Vendar se je napoved Bavčarjeve kandidature že isti dan izkazala za prenagljeno, saj kandidat Demokratske stranke ni imel zagotovljene niti podpore opozicijskih LDS in SDP, ki sta preigravala različne politične kombinacije in imena kandidatov za mandatarja. V večerni oddaji Žarišče je tako Janez Drnovšek povedal, da je v zvezi s tem že več strank navezalo stike z njim, vendar je poudaril, da se do volitev ne bo vključil v nobeno, saj naj bi mu neodvisni položaj najbolj ustrezal. Drnovšek ni ostal zvest svoji odločitvi; na vabilo Gregorja Golobiča je že čez dva meseca prevzel vodenje LDS. 

Italijani predlagali vdajo

Janez Janša je v intervjuju za časopis Slovenec povedal, da so bili v času vojne za Slovenijo pripravljeni tudi na najbolj črne scenarije, če bi JLA zasedla vse mejne prehode, pristanišča in letališča ter popolnoma izolirala Slovenijo. »Če bi bila Slovenija popolnoma izolirana, bi v nekaj tednih morala popustiti, zlasti ker smo tedaj dobili potrdilo, da ZDA in evropske države ne bi ukrepale,« je povedal. »Italijanski konzul je celo predlagal, naj se vdamo, da odpor ni smiseln,« je še razkril Janša, ki je v tem času pisal knjigo Premiki, v kateri je podal najpopolnejšo predstavitev dogodkov leta 1991.

Avtor: Jurij P. Emeršič

Viri in literatura:

• Večer, 10. 1. 1992.
• Delo, 10. 1. 1992.
• Dnevnik, 10. 1. 1992.
• Slovenec, 10. 1. 1992.
• Rupel, Dimitrij. Skrivnost države, Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992.
• Cerar, Gregor. Spomin, delo in besede, ki po petih letih niso zbledele. Dostopno na spletni strani rtvslo.si (23. 2. 2013).

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.